Aktualno

Svetovni dan varnosti hrane 2025

Vsako leto, 7. junija, obeležujemo Svetovni dan varnosti hrane, ki ga je leta 2018 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Ta dan nas spodbuja k razmisleku o prihodnosti hrane, ki jo uživamo. Pomembno je, da vsi – od pridelovalcev do potrošnikov – skrbimo, da je hrana pripravljena, shranjena in zaužita na varen način, saj le tako lahko preprečimo tveganja, ki ogrožajo naše zdravje.

V ponedeljek, 9. junija 2025, ob 11.30 uri, bo potekala že 7. konferenca varnosti hrane, kjer bodo strokovnjaki z različnih področij, med njimi tudi predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Urška Blaznik.

Za organizatorje prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih je varnost hrane osnova vsakega obroka. Pri tem je ključno upoštevanje veljavnih smernic za prehrano v VIZ, ki zagotavljajo ne samo informacije o pogostosti, porcijah in skupinah živil glede na priporočila za vključevanje v obroke, ampak tudi varnost in kakovost hrane, s poudarkom na preprečevanju morebitnih tveganj.

Tukaj so ključne točke varnosti hrane, izhajajoče iz smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih:

Ultra predelana živila v Sloveniji: izzivi in usmeritve za šolsko prehrano

Ultra predelana živila so vse bolj prisotna v naših trgovinah in prehrani, kar predstavlja velik izziv za Ultra predelana živila so vse bolj prisotna v naši prehrani, kar predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv, še posebej v šolskem okolju, kjer se oblikujejo prehranske navade otrok. Najnovejša raziskava Inštituta za nutricionistiko razkriva podrobnosti o razširjenosti teh živil na slovenskem trgu.

Analiza več kot 23.000 živilskih izdelkov je pokazala, da ultra predelana živila predstavljajo kar 54,5 % vseh preiskanih izdelkov v maloprodaji. Največjo zastopanost imajo v kategorijah:

• slaščice,
• pekovski izdelki,
• hitri obroki (»fast food«) ter
• mesni in ribji pripravki.

Ta živila so pogosto manj ugodna z vidika hranilne sestave, saj vsebujejo več dodanih sladkorjev, soli in nasičenih maščob ter manj beljakovin in prehranskih vlaknin v primerjavi z manj predelanimi alternativami.

Tako visoka prisotnost ultra predelanih živil v prehranski ponudbi predstavlja resen javnozdravstveni izziv, saj je njihovo redno uživanje povezano s povečanim tveganjem za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilna obolenja.

Usmeritve iz prehranskih smernic za šolsko prehrano

Šolsko okolje predstavlja pomembno izhodišče za oblikovanje prehranskih navad otrok, ki se pogosto ohranijo tudi v odrasli dobi. Zato je izjemno pomembno, da jedilniki v vzgojno-izobraževalnih zavodih temeljijo na naslednjih načelih:

• Izbira nepredelanih ali minimalno predelanih živil, ki ohranijo svojo naravno sestavo in hranilno vrednost (npr. mletje, fermentacija, sušenje, hlajenje, zamrzovanje).
• Uporaba naravnih začimb in sveže zelenjave za izboljšanje okusa.
• Prednostna uporaba maščob z ugodno maščobno-kislinsko sestavo, kot so rastlinska olja (npr. oljčno ali repično olje).
• Izbira zdravju prijaznih načinov toplotne obdelave (kuhanje, dušenje, pečenje z manj maščobe, kuhanje na pari).

Vloga organizatorjev šolske prehrane

Organizatorji prehrane v šolah imajo ključno vlogo pri implementaciji prehranskih smernic in zagotavljanju kakovostne prehrane. K izboljšanju prehranskega okolja lahko prispevajo z naslednjimi ukrepi:

• Zmanjševanje uporabe ultra predelanih živil (sladke pijače, instant napitki, umetne jušne osnove, izdelki z ojačevalci okusa, palmina in kokosova maščoba, dolgo obstojni izdelki iz morskih rib neznanega izvora).
• Prednostno vključevanje svežih, sezonskih, lokalno pridelanih in ekoloških živil, ki nudijo boljšo hranilno vrednost in manjšo okoljsko obremenitev.
• Vključevanje izobraževalnih vsebin o zdravem prehranjevanju za razvoj prehranske pismenosti otrok in ozaveščanje o pomenu kakovostne prehrane.

Celotno raziskavo najdete tukaj.