Aktualno

Predelana živila – nujno zlo ali premišljena izbira?

V decembrskem času, ko se na krožnikih pogosteje pojavljajo praznične dobrote, se vprašanje o kakovosti živil in sestavi jedi še dodatno izpostavi. Ali vemo, kaj točno ponudimo otrokom v prazničnih dneh?

Kaj sploh pomeni predelano živilo?

Gre za vsako živilo, ki je bilo kakorkoli spremenjeno pred uživanjem – z namenom izboljšanja obstojnosti, varnosti ali okusa. Od pasteriziranega mleka do konzerviranega fižola in gotovih juh – predelava je lahko minimalna ali zelo intenzivna.

Pomembno je ločevati med:

Visoko predelanimi živili, ki pogosto vsebujejo visoke količine soli, sladkorja, nasičenih maščob, aditivov in ojačevalcev okusa. Ta skupina živil je energetsko bogata, a hranilno siromašna ter povezana z večjim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni.

Minimalno predelanimi živili, ki so lahko del zdrave in uravnotežene prehrane (npr. fermentirani mlečni izdelki, kruh iz polnozrnate moke, konzervirane stročnice brez dodatkov, alternativni viri beljakovin).

V šolskih jedilnikih naj bodo zato visoko predelana živila prej izjema kot pravilo – tudi v decembru.

Kaj pravijo Smernice za prehranjevanje (2024)?

Smernice so jasen kažipot pri načrtovanju prazničnih in vsakodnevnih obrokov:

1. Prednostna izbira: Za vsakodnevno prehrano se priporoča izbira svežih in minimalno predelanih živil, kot so zelenjava, sadje, meso, ribe, pasterizirano mleko, zamrznjena zelenjava, kuhane stročnice brez dodatkov.
2. Občasna vključitev: V manjšem deležu izberemo kakovostna in prehransko ustreznejša tehnološko predelana živila (npr. kosmiči z manj sladkorja, sadni jogurt z manj sladkorja, piščančje prsi z manj soli, polnozrnati rogljiček s semeni, mesni namaz z manj soli in maščob).
3. Omejena uporaba: Visoko predelana oziroma ultra procesirana živila se ne naročajo (npr. industrijske sladice, predpripravljene jedi, mesni izdelki z visoko vsebnostjo soli in aditivov). Ta živila se lahko naročijo le izjemoma (npr. krof v času pusta).

💡 Praktični nasveti za organizatorje:

• V jedilnik vključujte pretežno nepredelana in minimalno predelana živila.
• Načrtujte obroke, ki temeljijo na lokalno pridelanih živilih in vzpostavite sodelovanje z lokalnimi dobavitelji, ki ponujajo predelana živila z boljšo hranilno sestavo.
• Spremljanje količin: Cilj je znižati pogostost uporabe predelanih sestavin in jih zamenjati z bolj ustreznimi živili.
• Sladice, namaze, jušne osnove in omake pripravite v lastni kuhinji iz osnovnih sestavin. Tako se izognete nepotrebnim aditivom, ki jih najdemo v industrijskih prazničnih izdelkih.
• Vzgojno-izobraževalne aktivnosti: Praznični čas izkoristite za ozaveščanje otrok in staršev o razliki med minimalno predelavo in ultra-predelanimi živili (npr. razlika med domačim jabolčnim krhljem in industrijskim bombonom).
• Uporaba strokovnih pripomočkov: Pri naročanju prehransko spremenljivih živil si pomagajte s Tabelo 2, ki se nahaja v Smernicah za prehranjevanje v VIZ na strani 32. Tabela jasno določa merila za živila, ki se naročajo brez omejitev, z omejitvami ali pa se sploh ne naročajo.

Ključno vprašanje za šole, še posebej v času prazničnih radosti, ostaja: Ali je živilo hranilno ustrezno, varno in smiselno vključeno v jedilnik?

Novost v letu 2026! Z namenom, da vam olajšamo vsakodnevne izzive pri načrtovanju prehrane, za vas pripravljamo katalog predelanih živil, primernih za naročanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Povzeto po:

• EUFIC – Kaj je procesirana hrana?
• Smernice za prehrajevanje VIZ

Od okusnih jedi do pametnih odločitev

Nova izdaja revije e-prijatelj je tokrat prehransko obarvana.

Hrana je dragocen vir, ki ga pogosto jemljemo kot samoumevnega, a prav način, kako jo pridelamo, porabimo in zavržemo, močno vpliva na naše zdravje in na prihodnost planeta. V času, ko se svet sooča z okoljskimi izzivi in vedno večjo raznolikostjo prehranskih izbir, postaja odgovorno ravnanje z živili ključnega pomena. Šole imajo pri tem posebno vlogo, saj so prostor, kjer mladi pridobivajo znanje, oblikujejo navade ter oblikujejo vrednote, ki jih bodo spremljale skozi življenje.

Vsak posameznik lahko pomembno prispeva k zmanjševanju zavržene hrane – z bolj premišljenimi odločitvami, pravilnim shranjevanjem živil in zgledom, ki pozitivno vpliva tudi na druge. Organizatorji šolske prehrane imate pri tem edinstveno vlogo: ne le da mladim zagotavljate kakovostne obroke, temveč jim hkrati pomagate razvijati trajnostne prehranske navade ter odnos do hrane, ki spoštuje ljudi, naravo in lokalno skupnost.

Premišljeno načrtovanje jedilnikov in ustrezno shranjevanje živil omogočata manj odpadkov, večjo preglednost nad količinami ter obroke, ki učencem zagotavljajo rast, energijo in koncentracijo. Spodbujajte jih, naj izbirajo zajtrk, malico in kosilo, ki jim dajejo moč za učenje, gibanje in ustvarjanje – in naj zaužijejo toliko, kolikor res potrebujejo.

Priprava hrane pa je lahko tudi zabavno in poučno doživetje. Otroci in mladostniki prek kuhanja razvijajo ustvarjalnost, samostojnost in praktične spretnosti. Doma se lahko skupaj s starši lotijo priprave granole, kruhovega narastka s sadjem ali drugih tradicionalne jedi, ki povezujejo družino in krepijo zavest o pomenu hrane – od njenega nastanka do zadnjega grižljaja.

Članki:

• Kaj je res zdravo in kaj samo dobro zveni?
• Tvoja prehrana = tvoje zdravje + tvoja energija
• Tvoj krožnik, tvoja odgovornost za planet
• Tradicionalna slovenska hrana – naše bogastvo na krožniku

Več informacij je dostopnih na #to sem jaz (Program za duševno zdravje mladih)