Raziskovanje prehranjevalnih navad in življenjskega sloga otrok in mladostnikov je ena izmed ključnih osnov za oblikovanje učinkovitih ukrepov za izboljšanje stanja. Podatki o življenjskem slogu otrok in mladostnikov so podobno, kot pri odraslih mnogokrat zaskrbljujoči. Ukrepati je potrebno začeti takoj!
Raziskovalno poročilo izhaja iz aktivnosti spremljanja skladnosti prehrane v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Cilj tokratnega spremljanja je bil vpogled v izvajanje prehrane v zavodih glede ponudbe, načina planiranja kot organiziranosti prehrane. Nacionalna anketa o izvajanju prehranskih smernic pri organizaciji šolske in vrtčevske prehrane v Sloveniji je bila izvedena v letu 2020/21, zajela pa je vse zavode v državi. Namen ankete je bil pridobiti podatke o skladnosti prehrane z veljavnimi smernicami ter analizirati prakse in izzive v tej pomembni področju.
Zahvala gre vsem vrtcem, šolam in drugim vzgojno-izobraževalnim zavodom, ki so s svojim sodelovanjem v anketi pomembno pripomogli k nastanku tega poročila.
Poročilo mednarodne raziskave iz leta 2022 vsebuje podatke o z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov, s posebnim poudarkom na duševnem zdravju in doživljanju pandemije. Več o raziskavi si lahko preberete na spodnji povezavi.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2019 pričel izvajati Ciljni raziskovalni projekt, ki je bil usmerjen v pilotno testiranje računalniškega programa za načrtovanje šolskih obrokov PISKR. V sklopu projekta je bila izvedena tudi analiza šolskih malic in kosil. V projektu sta bila kot partnerja vključena Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter Splošna bolnišnica Murska Sobota (SB MS).
Več o raziskavi o življenjskem slogu slovenskih mladostnic in mladostnikov si lahko preberete na spodnji povezavi.
V sklopu projekta Uživajmo v zdravju je bil v letu 2015 narejen zanimiv pregled stanja na področju izobraževanih programov na področju prehrane in gibanja v Sloveniji.
Prehrana v predšolskem obdobju je pomemben dejavnik za optimalen duševni in telesni razvoj otroka. Otroku v tem starostnem obdobju je potrebno zagotavljati pestro, mešano, hranilno gosto prehrano, ki je po energijski in hranilni sestavi prilagojena starosti in stopnji telesne dejavnosti. V prehrano otrok je potrebno vključiti optimalne količine sadja in zelenjave, ogljikohidratna živila (kruh, žita, kaše, riž) zmerno količino mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov, rib ter jajc; ter nizek vnos energijsko bogatih in hranilno revnih živil kot so maščobe in živila z visokim deležem sladkorja. Obroke pa je potrebno pripraviti s priporočeno količino kakovostnih maščob. Pri pripravi hrane se je potrebno izogibati tudi preveč slani in začinjeni hrani. Vzpostavljanje zdravih prehranjevalnih navad v zgodnjem otroštvu predstavlja ključni dejavnik za kratkoročno zdravje, prehranski vzorci, ki ji privzgojimo otroku v tem obdobju pa so izredno pomembni za navade v odraslem obdobju, ki pogosto vplivajo na dolgoročno zdravje posameznika.
V letu 2013 je bila na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Območna enota Kranj) izvedena nacionalna epidemiološka raziskava o stanju dietne prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji, s posebnim poudarkom na alergijah in preobčutljivostnih reakcijah na hrano. Področje je pereče saj od strokovnjakov, zaposlenih v vrtcih in šolah, zahteva veliko znanja, veščin in časa za načrtovanje in pripravo uravnoteženih individualno prilagojenih obrokov.