Aktualno

Celostna podpora pri načrtovanju šolske prehrane: Spoznajte portal Šolski lonec, e-učilnico ŠL in orodje PISKR

Na NIJZ si prizadevamo za kakovostno prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ). Da bi vam olajšali delo in ponudili strokovno podporo, smo razvili tri tesno povezane, a funkcionalno različne komponente sistema Šolski lonec.

V nadaljevanju predstavljamo namen posameznega orodja in navodila, kje jih najdete.

1. Portal Šolski lonec: Vaše informacijsko središče

Portal Šolski lonec je osrednja javna točka, kjer so na enem mestu zbrane vse ključne informacije za organizirano šolsko prehrano.

• Namen: Informiranje in spremljanje strokovnih novosti.
• Vsebina: Prehranske smernice, strokovna priporočila, primeri dobrih praks, napovedniki dogodkov in novice s področja prehrane.
• Komu je namenjen: Vodstvom zavodov, organizatorjem prehrane, kuhinjskemu osebju in zainteresiranim staršem.
• Dostop: Prosto dostopen na spletu.

2. Spletna učilnica Šolski lonec: Platforma za učenje

Učilnica je izobraževalna podstran znotraj širšega portala Šolski lonec, ki je namenjena predvsem izobraževanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

• Vsebina: Video predavanja (webinarji) o smernicah, moduli o medicinsko indiciranih dietah, vzorčni jedilniki, porcijski normativi in navodila za uporabo orodja PISKR.
• Komu je namenjena: Izključno zaposlenim v VIZ (organizatorji prehrane, vodje kuhinj).
• Dostop: Zahteva prijavo. Registracijo uredite tako, da pošljete prošnjo na: solskilonec@nijz.si.

3. E-orodje PISKR: Operativni pripomoček za načrtovanje

PISKR je specializirano digitalno orodje za vsakodnevno načrtovanje in vrednotenje jedilnikov.

• Namen: Tehnična podpora pri sestavi jedilnikov in vrednotenju hranilnih in energijskih vrednosti, pogostosti in spremljanju ključnih hranil.
• Funkcionalnosti: Samodejna analiza hranilnih vrednosti, spremljanje pogostosti živil, vodenje lastne baze receptur in preprosto kopiranje preteklih jedilnikov.
• Komu je namenjen: VIZ z lastno organizirano prehrano.
• Dostop: Pridobite ga po ogledu webinarjev in uspešno opravljenem izpitu v Spletni učilnici Šolski lonec ali z udeležbo na e-usposabljanju*.

*Usposabljanja potekajo 1x mesečno na daljavo.

Vabimo vas, da raziščete vse možnosti, ki jih ponujajo portal, e-učilnica in orodje PISKR!

Potrebujete pomoč? Za vsa vprašanja glede dostopov do e-učilnice ali orodja PISKR smo vam na voljo na e-naslovu: solskilonec@nijz.si.

Predelana živila – nujno zlo ali premišljena izbira?

V decembrskem času, ko se na krožnikih pogosteje pojavljajo praznične dobrote, se vprašanje o kakovosti živil in sestavi jedi še dodatno izpostavi. Ali vemo, kaj točno ponudimo otrokom v prazničnih dneh?

Kaj sploh pomeni predelano živilo?

Gre za vsako živilo, ki je bilo kakorkoli spremenjeno pred uživanjem – z namenom izboljšanja obstojnosti, varnosti ali okusa. Od pasteriziranega mleka do konzerviranega fižola in gotovih juh – predelava je lahko minimalna ali zelo intenzivna.

Pomembno je ločevati med:

Visoko predelanimi živili, ki pogosto vsebujejo visoke količine soli, sladkorja, nasičenih maščob, aditivov in ojačevalcev okusa. Ta skupina živil je energetsko bogata, a hranilno siromašna ter povezana z večjim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni.

Minimalno predelanimi živili, ki so lahko del zdrave in uravnotežene prehrane (npr. fermentirani mlečni izdelki, kruh iz polnozrnate moke, konzervirane stročnice brez dodatkov, alternativni viri beljakovin).

V šolskih jedilnikih naj bodo zato visoko predelana živila prej izjema kot pravilo – tudi v decembru.

Kaj pravijo Smernice za prehranjevanje (2024)?

Smernice so jasen kažipot pri načrtovanju prazničnih in vsakodnevnih obrokov:

1. Prednostna izbira: Za vsakodnevno prehrano se priporoča izbira svežih in minimalno predelanih živil, kot so zelenjava, sadje, meso, ribe, pasterizirano mleko, zamrznjena zelenjava, kuhane stročnice brez dodatkov.
2. Občasna vključitev: V manjšem deležu izberemo kakovostna in prehransko ustreznejša tehnološko predelana živila (npr. kosmiči z manj sladkorja, sadni jogurt z manj sladkorja, piščančje prsi z manj soli, polnozrnati rogljiček s semeni, mesni namaz z manj soli in maščob).
3. Omejena uporaba: Visoko predelana oziroma ultra procesirana živila se ne naročajo (npr. industrijske sladice, predpripravljene jedi, mesni izdelki z visoko vsebnostjo soli in aditivov). Ta živila se lahko naročijo le izjemoma (npr. krof v času pusta).

💡 Praktični nasveti za organizatorje:

• V jedilnik vključujte pretežno nepredelana in minimalno predelana živila.
• Načrtujte obroke, ki temeljijo na lokalno pridelanih živilih in vzpostavite sodelovanje z lokalnimi dobavitelji, ki ponujajo predelana živila z boljšo hranilno sestavo.
• Spremljanje količin: Cilj je znižati pogostost uporabe predelanih sestavin in jih zamenjati z bolj ustreznimi živili.
• Sladice, namaze, jušne osnove in omake pripravite v lastni kuhinji iz osnovnih sestavin. Tako se izognete nepotrebnim aditivom, ki jih najdemo v industrijskih prazničnih izdelkih.
• Vzgojno-izobraževalne aktivnosti: Praznični čas izkoristite za ozaveščanje otrok in staršev o razliki med minimalno predelavo in ultra-predelanimi živili (npr. razlika med domačim jabolčnim krhljem in industrijskim bombonom).
• Uporaba strokovnih pripomočkov: Pri naročanju prehransko spremenljivih živil si pomagajte s Tabelo 2, ki se nahaja v Smernicah za prehranjevanje v VIZ na strani 32. Tabela jasno določa merila za živila, ki se naročajo brez omejitev, z omejitvami ali pa se sploh ne naročajo.

Ključno vprašanje za šole, še posebej v času prazničnih radosti, ostaja: Ali je živilo hranilno ustrezno, varno in smiselno vključeno v jedilnik?

Novost v letu 2026! Z namenom, da vam olajšamo vsakodnevne izzive pri načrtovanju prehrane, za vas pripravljamo katalog predelanih živil, primernih za naročanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Povzeto po:

• EUFIC – Kaj je procesirana hrana?
• Smernice za prehrajevanje VIZ