Aktualno

Uporaba olj v kuhinjah vzgojno-izobraževalnih zavodov

Namen Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih je zagotoviti celovit in k zdravju usmerjen pristop k šolski prehrani. Ker maščobe predstavljajo pomemben del vsakodnevne prehrane, smernice namenjajo posebno pozornost tudi njihovi izbiri in uporabi. Poudarek je na izbiri maščob z ugodno maščobno-kislinsko sestavo, saj le-te prispevajo k boljšemu zdravju.

Priporoča se uporaba virov maščob, ki vsebujejo manj nasičenih maščobnih kislin ter več enkrat in večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Pomembno je tudi doseganje ustreznega razmerja med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami in zadosten vnos omega-3 maščobnih kislin. Njihov vnos je namreč pogosto prenizek.

Kaj to pomeni v praksi?

Za izboljšanje kakovosti prehrane je smiselno nadomestiti manj primerne maščobe, kot so kokosova in palmina maščoba, kakavovo maslo, zaseka in svinjska mast, z zdravju prijaznejšimi olji. Pri izbiri maščob je pomembno upoštevati tako njihovo maščobno-kislinsko sestavo kot tudi primernost za različne tehnološke postopke priprave jedi ter senzorične lastnosti posameznih olj.

Olja, ki so zaželena za naročanje v zavodih:

• Ekstra deviško oljčno olje.
• Hladno stiskano sončnično olje.
• Hladno stiskana olja (laneno, bučno olje in olje oljne ogrščice).

Olja, ki se jih ne naroča:

• Tropske maščobe (kokosova in palmina mast).
• Trde maščobe za peko.
• Kakavovo maslo.

* Margarino ali maslo lahko uporabimo občasno v manjših količinah za namaze ali kot dodatek jedem zaradi zahtev recepture (npr. kot dodatek krompirju ali omakam).

Za hladne jedi uporabimo kakovostna olja, prednostno hladno stiskana in nerafinirana olja, kot so:

– Ekstra deviško oljčno olje.

– Ekstra sončnično olje.

– Hladno stiskana olja (bučno, laneno).

Ta olja so primerna za solatne prelive, mariniranje in dodajanje okusov.

Pri postopkih toplotne obdelave pri višjih temperaturah (pečenje, praženje, cvrtje) uporabimo namenska oz. rafinirana olja:

• Rafinirana olja (sojino, oljčno, sončnično olje in olje oljne ogrščice) ki so primerna za pečenje, praženje in cvrtje, saj imajo višjo točko dimljenja. Tako obdržijo svoje lastnosti pri višjih temperaturah.
• Nerafinirana olja (oljčno olje): Lahko se uporabljajo pri zmernih temperaturah za toplotno obdelavo, vendar se je potrebno izogibati pregrevanju, da ohranimo njihove zdravilne lastnosti.

Pri načrtovanju jedilnikov in obrokov je ne glede na izbiro maščobe potrebno paziti na omejitev vnosa skupnih maščob (manj kot 30 % energijskega vnosa) in nasičenih maščob (manj kot 10 % energijskega vnosa).

Za dodatne informacije in podporo pri načrtovanju jedilnikov priporočamo ogled Smernic in vsebin na spletnem portalu Šolski lonec.

Zmanjševanje odpadne hrane v javnih zavodih: korak k trajnostni prihodnosti

Ali ste vedeli, da kar tretjina vse odpadne hrane v Sloveniji nastane v gostinstvu in javnem sektorju – vključno z vrtci, šolami, domovi in bolnišnicami?

V današnjem času se vse bolj zavedamo pomena trajnostne prehrane in zmanjševanja količin odpadne hrane. Ta izziv ne zadeva zgolj posameznikov, temveč celotno družbo – od gospodinjstev do vzgojno-izobraževalnih ustanov.

Na to pomembno tematiko je 24. aprila opozoril tudi nacionalni posvet, ki je potekal na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in bil posvečen zmanjševanju odpadkov hrane z glavnim poudarkom na donaciji presežkov hrane.

Obseg problema v Sloveniji

Slovenija letno zavrže približno 143.000 ton hrane, od tega kar 40 % še vedno užitne (oziroma 68 kg na prebivalca).

Nacionalna strategija: »Spoštujmo hrano – spoštujmo planet«

V luči teh izzivov Slovenija izvaja nacionalno strategijo z naslovom »Spoštujmo hrano – spoštujmo planet«, ki poudarja pomen izobraževanja in ozaveščanja že pri najmlajših. Namen strategije je oblikovati dolgoročne spremembe v odnosu do hrane: od razumevanja vrednosti hrane in njenih virov, do učenja načrtovanja obrokov, pravilnega shranjevanja živil in zmanjševanja zavržkov.

Ukrepi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah

Vzgojno-izobraževalni zavodi se pogosto soočajo z velikimi količinami neporabljene hrane. Ključni pristopi k zmanjšanju teh izgub vključujejo:

• Spremljanje porabe hrane in prilagajanje količin glede na potrebe otrok in mladostnikov.
• Načrtovanje jedilnikov z upoštevanjem sezonskih in lokalnih živil.
• Prilagoditev prehranskih norm in opreme, kot so zajemalke ustrezne velikosti, ki omogočajo natančnejše porcioniranje.
• Spodbujanje k racionalni porabi hrane (ponovna uporaba in recikliranje).

Vloga zaposlenih in izobraževanje

Pomemben element strategije je tudi usposabljanje zaposlenih v kuhinjah in v vzgojno-izobraževalnih procesih. Izobraževanja vključujejo načine zmanjševanja izgub hrane, učinkovito upravljanje z ostanki in izboljšanje komunikacije z otroki glede prehranjevalnih navad.

Spodbujanje uporabe lokalne in sezonske hrane

Uporaba lokalne in sezonske hrane ne prispeva le k zmanjšanju emisij zaradi krajših transportnih poti, temveč tudi k večji kakovosti in svežini živil.

Vključevanje tematike v šolske programe

Za dolgoročen učinek je ključno, da se tematika zmanjševanja odpadne hrane vključi v letne šolske programe in delovne načrte. Le tako bo mogoče pri mladih razvijati trajnostno naravnane vrednote, kritično razmišljanje in praktične veščine, povezane z odgovornim ravnanjem s hrano.

Eden izmed pomembnih programov, katerega namen je na ozaveščanju o zmanjševanju zavržkov hrane, je program Ekošola, ki že deseto leto zapored uspešno izvaja projekt Hrana ni za tjavendan. V okviru projekta učenci in dijaki aktivno iščejo rešitve za zmanjšanje količine odpadne hrane v svojem okolju, sodelujejo v delavnicah ter se udeležujejo raznolikih natečajev.

Za optimizacijo procesa naročanja in zmanjšanje odpadne hrane priporočamo uporabo orodja PISKR, ki v zavihku »Dobava« omogoča natančno spremljanje količin živil in prilagajanje porcij, kar prispeva k večji racionalnosti porabe hrane.