Splošne smernice za obravnavo vsebin s področja zdravega prehranjevanja

Zdravo prehranjevanje lahko tako kot druge zdravstvene teme vključimo in obravnavamo na različne načine. V nadaljevanju podajamo nekaj splošnih smernic za obravnavo teh vsebin skozi umetniška in druga dela.

• Pri obravnavi vsebin s področja zdravega prehranjevanja upoštevamo starost in kognitivno stopnjo razvoja otrok oz. mladostnikov. V vrtcu in 1. triletju osnovne šole je smiselno obravnavati teme na osnovi izkustvenega doživljanja, utemeljevanja ter na konkretnih primerih, najbolje skozi igro. Otroci lahko na primer spoznavajo različne vrste in pomembnost sadja in zelenjave ter gradijo pozitiven odnos do njunega uživanja. Ob tem lahko razvijajo praktične veščine za zdravo prehranjevanje.
• Pri starejših učencih in dijakih je smiselno teme obravnavati z diskusijo, v kateri učence/dijake spodbujamo, naj o problemu razmišljajo, ter jih vodimo k premišljenemu ravnanju v določenih situacijah in k ustreznim rešitvam oziroma zdravim izbiram. Ob tem lahko razvijajo sposobnost uporabe, analize in sinteze usvojenega znanja, ki je usmerjeno v preudarno odločanje o svoji prehrani, predvsem v smislu zagotavljanja zdravja.
• Vsebine bodo otrokom in mladostnikom bolj zanimive in lažje jih bodo dojeli in sprejeli, če bodo predstavljene življenjsko in na konkretnih primerih. Predstavitev in pogovor naj vključujeta interaktivne in/ali aktivne oblike dela, ki spodbujajo razmišljanje, analiziranje, reagiranje in iskanje alternativnih rešitev. Učence učimo praktičnih veščin zdravega prehranjevanja, pri tem pazimo na njihovo predznanje.
• Vsebine, ki jih obravnavamo, naj odgovorijo na vprašanja »zakaj«, in ne samo »kako«. Pri tem je zelo pomembno, da se pri odgovarjanju nanje izognemo moraliziranju, predpisovanju in podcenjevanju njihove kognitivne kompleksnosti ter se namesto tega osredotočimo na objektivno, a zelo aplikativno in razumljivo razlago, s katero bomo najlažje utemeljili neko prehransko priporočilo.
• Splošne vsebine s področja zdravega prehranjevanja, kot so načela zdrave prehrane, sestavljanje obrokov, odnos od hrane … (za te obstajajo uporabni priročniki, nekatere navajamo na koncu poglavja), lahko obravnavajo vzgojitelji in učitelji, svetovalni delavci in psihologi.
• Določene, bolj specifčne vsebine, ki vključujejo na primer prehranske motnje in/ali debelost, naj obravnavajo usposobljeni psihologi, svetovalni delavci ter svetovalne službe in/ali zunanji strokovnjaki, ki so kompetentni za obravnavo teh vsebin.
• Vsebine lahko obravnavamo v okviru formalnega in neformalnega ter vzgojnega sodelovanja med predmetnimi urami, izbirnimi vsebinami, razrednimi urami in naravoslovnimi dnevi pri različnih predmetih.
• Pri obravnavi vsebin o zdravi prehrani je pomembno tudi ustrezno podporno okolje, ki omogoča dostopnost do zdravih izbir.
  

Najrazličnejša umetniška in druga dela so lahko v pomoč pri obravnavi vsebin s področja zdravega prehranjevanja. Veliko jih je tako ali drugače povezanih s hrano/hranjenjem preko likov, simbolike, odnosov, čustvenega doživljanja ter starih navad oz. običajev. Nekatere umetniške vsebine pa so za obravnavo tudi težavne, saj imajo lahko negativen vpliv na zaželeno vedenje. Vsebine, s katerimi se otrok sreča skozi glasbo, flm, knjigo, predstavo ipd., lahko vnesejo tudi negativno izkušnjo. Zato njihova obravnava in predstavitev zahtevata še več pozornosti. Pazimo predvsem, da z obravnavano temo pri posameznikih ne bi povzročili negativne oz. slabe izkušnje ali celo škode.
V nadaljevanju navajamo nekaj vsebin, pri katerih je potrebna posebna pazljivost.

• Vsebine, v katerih se prekomerno prikazuje nevarnosti (grožnje) za zdravje (npr. debelost) v povezavi s hrano in posameznimi oblikami prehranjevanja. Obstaja namreč nevarnost, da take informacije pri posameznikih učinkujejo ravno nasprotno, kot si želimo, zato se takim sporočilom izogibajmo. Sporočila, ki posamezniku na ekspliciten ali impliciten način ukazujejo, za neupoštevanje priporočil pa ga svarijo s kaznijo, so neučinkovita. Na primer: »Če ne boš jedel manj maščob, tvegaš bolezni srca in ožilja.« Takim informacijam z vzbujanjem strahu se raje izognimo. Ena od njihovih posledic je namreč večja zaskrbljenost za zdravje, ki pa se udejanji v namernem ignoriranju informacij, v različnih racionalizacijah nepriporočljivega prehranjevanja ter tudi v uporniškem vedenju.
• Vsebine, ki kažejo na želeno prehransko vedenje, ki je pri posameznikih težko uresničljivo, ali pri katerih gre za odročne cilje. Neupoštevanje prehranskih nasvetov je lahko posledica posameznikove ocene, da prehranjevanja ne more spremeniti zaradi zunanjih, od njega neodvisnih dejavnikov, kot so zelo zgodnje vstajanje, nedostopnost zdrave malice v bližini šole ipd. Bistveno v slehernem sporočilu je, kakšno spremembo, kakšno smiselno in realno rešitev ponuja. Za najučinkovitejša sporočila so se izkazala tista, ki posamezniku v zameno za spremembo vedenja obljubljajo otipljivo in takojšnjo nagrado, na primer: »Če bom jedel sadje in zelenjavo,
  bom nagrajen s prihrankom časa za pripravo obroka.« Odprava odvečnih kilogramov ali aken sta prav tako lahko oprijemališče za vzbuditev zanimanja.
• Nekatere vsebine zdravega prehranjevanja se obravnavajo preveč splošno ali razpršeno. Mladi so naveličani skopih priporočil o zdravem vedenju, želijo si podrobnejše razlage, ki osmisli nasvete in omogoči razumevanje ozadja priporočil v širšem naravoslovnem ali družbenem kontekstu. Zato je pomembno, da obravnavamo le relevantna sporočila, ki morajo biti zelo jasna in razumljiva, primerna za prav določeno skupino in usmerjena k njenim specifčnim interesom in željam. Obravnavane vsebine so lahko pestre in raznovrstne, vendar morajo biti konsistentne v ključnih sporočilih. Ob tem je treba upoštevati tudi socialne in kulturne posebnosti ter osebnostne lastnosti posameznikov.
• Negativen učinek imajo lahko umetniška dela, v katerih je debelost prikazana kot nekaj slabšalnega, na podcenjujoč, zasmehljiv način. Taka dela lahko povzročajo stigmatizacijo posameznikov, ki imajo prekomerno telesno težo, so manj samozavestni in imajo slabšo samopodobo.
• Prav tako so problematične vsebine, ki prikazujejo tolažbo v hrani kot edino možno rešitev za nastale težave. Hrana je lahko v otrokovem doživljanju ter čutnem in čustvenem svetu povezana z občutji, ki jim vzbujajo ugodje, zadoščenost in tolažbo. Tako lahko hrana pomeni le nujno telesno potrebo, ki nima v sebi ničesar privlačnega in prijetnega, ali pa postane sredstvo dokazovanja skrbi, naklonjenosti in odvisnosti, podkupovanja ali izsiljevanja, obvladovanja ali podrejanja, kar so vse tisti odkloni, ki si jih ne želimo.
  
  

Umetniška dela so torej lahko vzgojiteljem in učiteljem v veliko podporo, če so skrbno izbrana, če imajo pravo ciljno publiko, če so ustrezno predstavljena in obravnavana. Služijo nam kot priložnost za uvod v pogovor ali diskusijo in za utemeljevanje na konkretnih primerih, s katerimi bomo podkrepili sprejemljive vrednote, vedenja in situacije in iskali alternative nesprejemljivim.