Aktualno

Ultra predelana živila v Sloveniji: izzivi in usmeritve za šolsko prehrano

Ultra predelana živila so vse bolj prisotna v naših trgovinah in prehrani, kar predstavlja velik izziv za Ultra predelana živila so vse bolj prisotna v naši prehrani, kar predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv, še posebej v šolskem okolju, kjer se oblikujejo prehranske navade otrok. Najnovejša raziskava Inštituta za nutricionistiko razkriva podrobnosti o razširjenosti teh živil na slovenskem trgu.

Analiza več kot 23.000 živilskih izdelkov je pokazala, da ultra predelana živila predstavljajo kar 54,5 % vseh preiskanih izdelkov v maloprodaji. Največjo zastopanost imajo v kategorijah:

• slaščice,
• pekovski izdelki,
• hitri obroki (»fast food«) ter
• mesni in ribji pripravki.

Ta živila so pogosto manj ugodna z vidika hranilne sestave, saj vsebujejo več dodanih sladkorjev, soli in nasičenih maščob ter manj beljakovin in prehranskih vlaknin v primerjavi z manj predelanimi alternativami.

Tako visoka prisotnost ultra predelanih živil v prehranski ponudbi predstavlja resen javnozdravstveni izziv, saj je njihovo redno uživanje povezano s povečanim tveganjem za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilna obolenja.

Usmeritve iz prehranskih smernic za šolsko prehrano

Šolsko okolje predstavlja pomembno izhodišče za oblikovanje prehranskih navad otrok, ki se pogosto ohranijo tudi v odrasli dobi. Zato je izjemno pomembno, da jedilniki v vzgojno-izobraževalnih zavodih temeljijo na naslednjih načelih:

• Izbira nepredelanih ali minimalno predelanih živil, ki ohranijo svojo naravno sestavo in hranilno vrednost (npr. mletje, fermentacija, sušenje, hlajenje, zamrzovanje).
• Uporaba naravnih začimb in sveže zelenjave za izboljšanje okusa.
• Prednostna uporaba maščob z ugodno maščobno-kislinsko sestavo, kot so rastlinska olja (npr. oljčno ali repično olje).
• Izbira zdravju prijaznih načinov toplotne obdelave (kuhanje, dušenje, pečenje z manj maščobe, kuhanje na pari).

Vloga organizatorjev šolske prehrane

Organizatorji prehrane v šolah imajo ključno vlogo pri implementaciji prehranskih smernic in zagotavljanju kakovostne prehrane. K izboljšanju prehranskega okolja lahko prispevajo z naslednjimi ukrepi:

• Zmanjševanje uporabe ultra predelanih živil (sladke pijače, instant napitki, umetne jušne osnove, izdelki z ojačevalci okusa, palmina in kokosova maščoba, dolgo obstojni izdelki iz morskih rib neznanega izvora).
• Prednostno vključevanje svežih, sezonskih, lokalno pridelanih in ekoloških živil, ki nudijo boljšo hranilno vrednost in manjšo okoljsko obremenitev.
• Vključevanje izobraževalnih vsebin o zdravem prehranjevanju za razvoj prehranske pismenosti otrok in ozaveščanje o pomenu kakovostne prehrane.

Celotno raziskavo najdete tukaj.

Mednarodni dan celiakije

16.5 obeležujemo mednarodni dan celiakije. Ob tem dnevu se želimo ponovno dotakniti kako pomemben del za zdravje otroka predstavlja prehrana v vzgojno izobraževalnih zavodih.

Vzgojno-izobraževalni zavodi so dolžni poleg običajnih mešanih obrokov zagotoviti tudi individualno prilagojene jedi za posameznike, ki potrebujejo medicinsko indicirane diete, med katerimi je tudi brezglutenska dieta za bolnike s celiakijo.

Celiakija je kronična avtoimunska bolezen, ki jo sproži gluten pri genetsko dovzetnih posameznikih. Najpogosteje prizadene tanko črevo in se kaže z zelo različnimi simptomi, kot so prebavne motnje, zmanjšana absorpcija hranil, slabokrvnost, zmanjšana gostota kosti, glavoboli, pomanjkanje apetita, zaprtje ter povečanje in napetost v trebuhu.

Za zdravljenje celiakije je potrebna stroga in vseživljenjska brezglutenska dieta. To pomeni, da jedi ne smejo vsebovati pšeničnih ječmenovih, rženih in zaenkrat v naši državi tudi ne ovsenih beljakovin. Pomembno je, da se živila, ki vsebujejo gluten, popolnoma izločijo iz prehrane, saj lahko že majhna količina glutena povzroči resne zdravstvene težave.

Za bolnike s celiakijo so primerna živila tista, ki zagotovo ne vsebujejo glutena, kot so krompir, koruza, riž, soja, ajda, rumeni fižol, gotove jedi iz janeževe moke ter pšenični škrob brez beljakovin. Prav tako so primerna živila, ki so testirana in označena kot brezglutenska (da je živilo označeno kot varno za bolnike s celiakijo, lahko vsebuje do 20 mg glutena na kilogram hrane).

Pri načrtovanju prehrane je potrebno posebno pozornost nameniti tudi skritemu glutenu v živilih, saj ga lahko najdemo tudi v živilih, v katerih ga ne bi pričakovali. To so na primer siri, hrenovke, sladkarije, sojina omaka, jušna kocka in številni drugi.

Navzkrižna kontaminacija predstavlja resno tveganje pri pripravi hrane za bolnike s celiakijo. Do nje lahko pride, kadar pride do stika med brezglutenskimi in glutenskimi živili – bodisi med pripravo, shranjevanjem ali postrežbo hrane. Zato je izjemno pomembno, da so kuhinjski prostori temeljito očiščeni, ter da se za pripravo brezglutenskih obrokov uporablja ločeno kuhinjsko posodo in pripomočke.