Sladkor v šolskih malicah

Ali moramo zmanjšati količino sladkorja?

Kot kuharji in organizatorji šolske prehrane si želimo najboljše za naše učence. Zagotoviti jim želimo okusno in hranljivo hrano, ki jih oskrbuje z energijo in krepi njihovo telo in učne sposobnosti. Toda ali ste vedeli, da nekatere jedi, ki jih ponujamo v Slovenskih osnovnih šolah, pogosto vsebujejo veliko več sladkorja kot je priporočeno za otroke?

Prekomerna vsebnost skupnega sladkorja v šolskih malicah

Nedavna nacionalna raziskava opravljena v 50 slovenskih osnovnih šolah, kjer je bilo v Odprti Platformi za Klinično Prehrano (OPKP) analiziranih 455 šolskih dopoldanskih malic, je pokazala, da je povprečna vsebnost sladkorja v šolskih dopoldanskih malicah za učence 2.triade (4.-6-razred), za kar 2x presegala priporočila iz nacionalnih smernic za prehranjevanje v VIZ. Smernice skupni sladkor v dopoldanski malici za učence 2.triade omejujejo na 8-11 g1, medtem, ko so malice povprečno vsebovale vsaj 19g sladkorja2. To pomeni, da naši učenci z dopoldansko malico pogosto zaužijejo več sladkorja, kot bi smeli, kar lahko dolgoročno negativno vpliva na njihovo zdravje.

1 Povzeto it Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih iz leta 2010.

2 Vsebnost sladkorja v šolskih je bila ocenjena glede na pridobljene podatke iz jedilnikov in receptur sodelujočih šol. Podatki o vsebnosti sladkorja v šolskih napitkih so bili v 15 % neznani, zato je dejanska celokupna vsebnost sladkorja v malicah lahko tudi višja.

Dostopajte do infografike

Skupni sladkorji in prosti sladkorji – na kaj moramo biti pozorni?

Pri zgoraj omenjeni raziskavi smo upoštevali priporočila smernic za prehranjevanje v VIZ iz leta 2010, ki ne ločujejo med prostimi sladkorji in skupnimi sladkorji. Iz vidika dobrega uresničevanja smernic v prihodnje, je pomembno, da poznamo razliko med omenjenimi tipi sladkorjev.

Ko govorimo o skupnih sladkorjih, govorimo o vsoti tako »prostih sladkorjev«, kot tudi vseh ostalih sladkorjev, ki jih zaužijemo z določenim živilom, jedjo oz. obrokom.

  • Z izrazom »ostali sladkorji« tukaj označujemo tiste sladkorje, ki so naravno prisotni v celem živilu (sadju, zelenjavi, mleku ipd.) in so opremljeni še z drugimi hranili (vlakninami, vitamini, beljakovinami …).
  • Med »proste sladkorje« uvrščamo sladkor, ki je v različnih oblikah dodan hrani oz. pijači oz. je naravno prisoten v sadnih sokovih, sirupih, medu ter namiznem sladkorju (bel, rjavi, kokosov…). Kot že ime pove, so ti sladkorji »prosti«, saj niso vezani v strukturo ostalih hranil. Gre za vrsto sladkorjev, na katere moramo biti pozorni, saj so ob prekomernem uživanju povezani z višjim tveganjem za pojav nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni.

Ker prekomerno uživanje sladkorja predstavlja globalni javnozdravstveni problem, Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), z namenom varovanja zdravja, prosti sladkor omejuje na 10 % celotnih dnevnih energijskih potreb (CEP). Iz tega razloga prenovljene smernice v VIZ, ločujejo skupne sladkorje in proste sladkorje, kar je potrebno upoštevati pri načrtovanju obrokov.

Več o prostih sladkorjih, vključno z informacijami o tem, kako jih prepoznati v živilih, najdete tukaj.

Slovenci zaužijemo preveč prostega sladkorja (raziskava SI MENU, 2020)

Slovenci nasploh zaužijemo preveč prostih sladkorjev, kar je pokazala raziskava iz leta 2020. Priporočila SZO je dosegla le približno polovica mladostnikov, saj kar 44 % mladostnikov uživa več kot 10 % energije v obliki prostih sladkorjev. Če upoštevamo nova priporočila za vnos prostega sladkorja (manj kot 5 % energijskega vnosa), pa le-te presega kar 87 % mladostnikov. Naši mladostniki, glede na podatke raziskave, največ prostih sladkorjev zaužijejo s sladkimi pijačami, sadnimi sokovi, tortami, sladkimi pekovskimi ter mlečnimi izdelki z dodanim sladkorjem (Zupanič idr., 2020).

S temi ugotovitvami so bili skladni tudi rezultati naše raziskave o vsebnosti sladkorjev v šolskih malicah. Z dodatno analizo najpogosteje uporabljenih živil in njihovih kombinacij v dopoldanskih malicah, smo namreč izpostavili najpomembnejše vire prostega sladkorja v šolskih malicah. To so predvsem:

  • napitki z dodanim sladkorjem; predvsem sladkani šolski napitki (čaj, kakav, bela kava) in kupljeni sokovi,
  • živila z dodanim sladkorjem, predvsem žitni kosmiči (muesli, corn flakes…), sadni jogurti in sladki namazi,
  • sladki pekovski izdelki.

Dostopajte do infografike

Zato je znotraj šolskih klopi še toliko bolj pomembno, da otrokom in mladostnikom ne nudimo presladkih živil in delujemo kot vzor za (pre)oblikovanje njihovih prehranskih navad

Kot glavni akterji, ki dnevno skrbimo za šolske obroke, imamo zelo pomembno vlogo pri zmanjševanju vnosa sladkorja pri otrocih in mladostnikih. Le-to pa ni pomembno zgolj iz vidika varovanje zdravja; hrana v šolah namreč tudi iz edukacijskega vidika deluje kot vzor pri oblikovanju in spodbujanju dobrih prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov.

V splošnem moramo strmeti k temu, da vrednost prostega sladkorja v šolskih in vrtčevskih obrokih, v povprečju ne presega 5 % energijske vrednosti obroka, nikakor pa ne 10 %.

Kaj to pomeni v praksi? Na primer, z žličko dodanega sladkorja (cca 5-10 g) v napitku, dosežemo zgornjo mejo prostega sladkorja v šolski malici, pri učencu 1.triade v OŠ. Če temu napitku dodamo še živilo z dodanim sladkorjem (npr. sladek namaz ali pekovsko pecivo), bo otrok z malico zaužil veliko preveč prostega sladkorja.

V nadaljevanju bodo sledili konkretni primeri omejitev prostega sladkorja za posamezne obroke in starostne skupine otrok.