Aktualno

Anafilaksija: hitro prepoznavanje in ukrepanje rešuje življenje

Kaj je anafilaksija, kdo je alergik in kaj je alergen?

Anafilaksija je hitro nastajajoča, huda alergijska reakcija, ki prizadene več organskih sistemov hkrati in lahko ogrozi življenje. Pojavi se pri alergiku (oseba, ki je občutljiva oz. alergična na določeno snov), ko pride v stik z alergenom (snov, hrana, zdravilo ali pik kožekrilca, ki v njegovem telesu sproži pretiran odziv oz. reakcijo). Ker se veliko anafilaktičnih reakcij zgodi izven zdravstvenih ustanov je pomembno, da jo prepoznamo vsi in da znamo pravilno ukrepati. Adrenalin je ključno zdravilo pri zdravljenju anafilaksije.

Pojavnost anafilaksije in najpogostejši alergeni

Pojavnost alergij in s tem tudi anafilaktičnih reakcij se v Sloveniji in svetu povečuje predvsem na račun alergije na hrano.  Najpogostejši alergeni so hrana (mleko, jajca, arašidi, drevesni oreščki, pšenica, ribe, rakci in soja), piki kožekrilcev (ose, sršeni in čebele) ter zdravila (betalaktamski antibiotiki, mišični relaksanti in nesteroidni antirevmatiki-NSAR). Tveganje za nastanek hujše reakcijo povečajo okužba, napor in uživanje alkohola. Nagnjenost k anafilaksiji je lahko povezana tudi z genetsko predispozicijo.

Kako jo prepoznamo?

Anafilaktična reakcija se razvije v roku nekaj minut do 2 ur po stiku osebe z alergenom. Prizadetih je več organskih sistemov hkrati. V 90% je prizadeta koža, kar se kaže s koprivnico, rdečino na koži, srbenjem, lahko tudi angioedemom (otekanjem ustnic in obraza). Da lahko govorimo o anafilaktični reakciji, mora biti poleg kože prizadet še vsaj en organski sistem. Najpogosteje so ob tem prizadeta dihala (pride do težkega dihanja, piskanja, občutka cmoka v grlu zaradi otekanja grla ali jezika) ter srčno-žilni sistem (kar se kaže kot motnje srčnega ritma in padec krvnega tlaka). Pogosto se lahko prizadeta tudi prebavila, to se izrazi kot krčevita bolečina v trebuhu, bruhanje, lahko tudi kot driska.

V kolikor pride alergik v stik s svojim že znanim alergenom, je dovolj že samo eno izpolnjeno merilo, to je padec krvnega tlaka, da govorimo o nastanku anafilaktične reakcije. Razvoj anafilaktične reakcije je odvisen od količine in načina vstopa alergena. Po zaužitju alergena se simptomi pojavijo v približno 30 min, še hitreje (v nekaj sekundah do minutah) pa pride do anafilaktične reakcije po piku kožekrilca ali vbrizgavanju zdravila v žilo. V 8 do 24 urah po anafilaktični reakciji se lahko pojavi ponoven zagon anafilaksije, govorimo o bifaznem poteku, zato morajo vse osebe po anafilaktični reakciji biti hospitalizirane vsaj 24 ur. Smrtnost pri anafilaksiji je povezana z odpovedjo dihal in srčno žilnega sistema, kar privede do asistolije in smrti.

Pravilno ukrepanje ob anafilaktični reakciji

Zdravljenje anafilaksije je enako za vse, ne glede na to kaj je anafilaksijo sprožilo.

1. Do osebe varno pristopimo in v kolikor je možno odstranimo alergen (hrano, kožekrilca ali ustavimo infuzijo zdravila).
2. Osebo namestimo v pravilen položaj. Poležemo jo na hrbet in dvignemo noge (Trendelenburgov položaj), pri težkem dihanju pa jo namestimo v pol sedeč položaj z dvignjenim prsnim košem. V kolikor oseba bruha, naj leži na boku, da ne pride do aspiracije izbruhanine.
3. Adrenalin je zdravilo prve izbire. Adrenalin v obliki samoinjektorja (EpiPen) apliciramo po pravilnem postopku v zgornjo zunanjo stran stegna.
4. Pokličemo telefonsko številko 112 in sledimo navodilom.
5. Počakamo ob osebi do prihoda reševalcev in osebe ne puščamo same.

Adrenalin

Vse osebe imajo po anafilaktični reakciji predpisana 2 samoinjektorja adrenalina (EpiPen), ki jih morajo ves čas nositi s sabo. EpiPen obstaja v dveh velikostih (150 mcg in 300 mcg), pravo koncentracijo predpiše zdravnik, glede na težo osebe. Adrenalin se s pomočjo samoinjektorja (peresnika z iglo) ob anafilaktični reakciji vbrizga v zunanjo zgornjo stran stegna v mišico. V kolikor je bila prva aplikacija zdravila neuspešna, aplikacijo ponovimo. Prav tako ponovimo aplikacijo adrenalina po 5 minutah v drugo stegno, v kolikor se anafilaktična reakcija po prvem dajanju zdravila ni prekinila. Ravno iz teh razlogov ima vsak predpisan 2 EpiPena. Osebe morajo redno preverjati rok uporabe zdravila.

Nadaljnje vodenje in spremljanje oseb po anafilaksiji

Po anafilaktični reakciji morajo biti osebe vsaj 24 ur hospitalizirane in opazovane, saj lahko pride do ponovitve anafilaksije zaradi t.i. bifaznega poteka. Ob odpusti iz bolnišnice morajo biti vse osebe opremljene z dvema samoinjektorjema adrenalina (2xEpiPen) in navodili o pravilni aplikaciji. V kolikor je znano kaj je sprožilo anafilaktično reakcijo, prejme oseba navodilo o  strogem izogibanju alergenu.

Dodatne preiskave po anafilaktični reakciji se izvajajo v alergološki ambulanti 4-6 tednov po reakciji. V kolikor ima oseba alergijo na hrano, se jo lahko napoti tudi dietetiku. Ker je anafilaksija zelo stresen dogodek in pomeni spremembo življenja posameznika, lahko osebi nudimo tudi psihološko pomoč.

Kaj lahko storimo sami, da preprečimo ponovno anafilaksijo?

1. Izogibamo se znanim alergenom.
2. Natančno beremo deklaracije na živilih.
3. Previdni smo pri jemanju zdravil.
4. Samoinjektorje adrenalina vedno nosimo s sabo in spremljajo njegov rok uporabe.
5. Izobražujemo okolico o anafilaksiji in pravilnem ukrepanju.

Anafilaksija je redka, vendar izjemno resna alergijska reakcija. Ključ do uspešnega zdravljenja je prepoznava in hitro ukrepanje z dajanjem adrenalina. Z ustreznim znanjem in pripravljenostjo pomagati, lahko rešimo življenje.

Pripravila: Patricija Trunkl, dr. med., spec. pediatrije

Slovenski dan brez zavržene hrane

24. aprila obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane, ki nas opominja na pomen odgovornega ravnanja s hrano in prizadevanja za čim manj odpadkov. Pri tem lahko pomembno prispevamo vsi, tako posamezniki v domačem gospodinjstvu, kot javni zavodi, kot so vzgojno izobraževalni zavodi (VIZ), bolnišnice domovi starejših.

Na svetu zavržemo kar tretjino vse predelane hrane. Tudi v Sloveniji številke niso zanemarljive – leta 2023 smo zavrgli povprečno 78 kg hrane na prebivalca, leta 2024 pa 79 kg. Največ  odpadne hrane (44 %) nastaja v gospodinjstvih, sledi gostinstvo in strežba (32 %), kamor sodijo tudi vrtci in šole. Spodbudno je, da se je v tem sektorju količina odpadne hrane v letu 2024 zmanjšala za 4%.

Zakaj je to pomembno?

Zavržena hrana povzroča:

• nepotrebno porabo vode, energije in drugih naravnih virov,
• večje obremenjevanje okolja (tudi zaradi toplogrednih plinov) in
• dodatne finančne stroške.

Zaradi teh dejavnikov je pomembno, da k zmanjševanju odpadne hrane prispevamo vsi, tako doma kot tudi v vrtcu in šoli.

Kaj lahko storimo v vzgojno izobraževalnih zavodih?

Smernice za prehranjevanje v VIZ opredeljujejo več načel, med njimi tudi Načelo obvladovanja, zmanjševanja in preprečevanja odpadne in zavržene hrane. Ta se osredotoča na:

• spremljanje količin odpadne hrane in iskanje vzrokov zanjo v kuhinjah VIZ,
• sprejemanje ukrepov za zmanjševanje količin odpadne hrane. Pri tem je potrebno biti pozoren, da ne sprejemamo ukrepov, ki lahko vodijo v neustrezno hranilno in energijsko sestavo obrokov,
• informiranje, izobraževanje in motiviranje otrok, zaposlenih in staršev,
• skrbno načrtovanje nabave in priprave hrane ter
• optimizacijo zalog in priporočljivo pripravo obrokov.

Pri  tem je pomembno tudi, kako v šolske jedilnike uvajamo nove vrste živil. Praviloma jih otrokom na začetku ponudimo v manjših količinah in v kombinaciji z bolj znanimi in bolj priljubljenimi živili. Na primer: del mesa v bolonjski omaki lahko nadomestimo z lečo. Tako obrok ostane okusen, hkrati pa bolj hranilen in trajnosten. Pomembna je tudi vztrajnost, saj otroci počasi sprejemajo nove okuse in nove kombinacije jedi.

Rezultati raziskovalnega projekta Šolski krožnik: dober zame in za planet so pokazali, da na sprejemljivost novih živil ter posledično zmanjševanja odpadne hrane vpliva tudi sama priprava jedi, saj so pomembni tako okus in videz hrane ter postrežba hrane oz. jedi.

Kaj lahko naredimo doma?

Vsak posameznik lahko v svojem gospodinjstvu veliko prispeva k zmanjšanju odpadne hrane doma s preprostimi ukrepi, kot so:

• Načrtovanje nakupov:
  • priprava nakupovalnega seznama,
  • preverjanje zaloge hrane doma in
  • premišljeno nakupovanje.
• Pravilno shranjevanje hrane:
  • upoštevanje načela FIFO »prej notri, prej ven«,
  • skrb za ustrezno temperaturo hladilnika,
  • uporaba zaprtih posod in
  • ustrezna označitev posod z ostanki hrane z datumom priprave hrane.
• Razumevanje rokov uporabe živil:
  • oznaka »uporabno najmanj do« je kakovostno zagotovilo, da je hrana načeloma užitna tudi po tem datumom,
  • oznaka »porabiti do« je varnostni rok in živilo po tem datumu ni več varno.
• Razdeljevanje presežkov hrane:
  • presežke kupljenih ali pridelanih živil lahko podarimo sorodnikom in prijateljem.
• Vključevanje vseh družinskih članov.

Z majhnimi koraki lahko dosežemo pomembne spremembe – manj odpadne hrane pomeni manj obremenjeno okolje in bolj trajnostno prihodnost.

Pripravili: Tea Kordiš, dipl. sanit. inž. (OE Novo mesto) in Janja Robida, mag. zdrav.-soc. manag. (OE Celje), Nacionalni inštitut za javno zdravje