Ultra predelana živila so vse bolj prisotna v naših trgovinah in prehrani, kar predstavlja velik izziv za Ultra predelana živila so vse bolj prisotna v naši prehrani, kar predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv, še posebej v šolskem okolju, kjer se oblikujejo prehranske navade otrok. Najnovejša raziskava Inštituta za nutricionistiko razkriva podrobnosti o razširjenosti teh živil na slovenskem trgu.

Analiza več kot 23.000 živilskih izdelkov je pokazala, da ultra predelana živila predstavljajo kar 54,5 % vseh preiskanih izdelkov v maloprodaji. Največjo zastopanost imajo v kategorijah:

slaščice,
pekovski izdelki,
hitri obroki (»fast food«) ter
mesni in ribji pripravki.

Ta živila so pogosto manj ugodna z vidika hranilne sestave, saj vsebujejo več dodanih sladkorjev, soli in nasičenih maščob ter manj beljakovin in prehranskih vlaknin v primerjavi z manj predelanimi alternativami.

Tako visoka prisotnost ultra predelanih živil v prehranski ponudbi predstavlja resen javnozdravstveni izziv, saj je njihovo redno uživanje povezano s povečanim tveganjem za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilna obolenja.

Usmeritve iz prehranskih smernic za šolsko prehrano

Šolsko okolje predstavlja pomembno izhodišče za oblikovanje prehranskih navad otrok, ki se pogosto ohranijo tudi v odrasli dobi. Zato je izjemno pomembno, da jedilniki v vzgojno-izobraževalnih zavodih temeljijo na naslednjih načelih:

Izbira nepredelanih ali minimalno predelanih živil, ki ohranijo svojo naravno sestavo in hranilno vrednost (npr. mletje, fermentacija, sušenje, hlajenje, zamrzovanje).
Uporaba naravnih začimb in sveže zelenjave za izboljšanje okusa.
Prednostna uporaba maščob z ugodno maščobno-kislinsko sestavo, kot so rastlinska olja (npr. oljčno ali repično olje).
Izbira zdravju prijaznih načinov toplotne obdelave (kuhanje, dušenje, pečenje z manj maščobe, kuhanje na pari).

Vloga organizatorjev šolske prehrane

Organizatorji prehrane v šolah imajo ključno vlogo pri implementaciji prehranskih smernic in zagotavljanju kakovostne prehrane. K izboljšanju prehranskega okolja lahko prispevajo z naslednjimi ukrepi:

Zmanjševanje uporabe ultra predelanih živil (sladke pijače, instant napitki, umetne jušne osnove, izdelki z ojačevalci okusa, palmina in kokosova maščoba, dolgo obstojni izdelki iz morskih rib neznanega izvora).
Prednostno vključevanje svežih, sezonskih, lokalno pridelanih in ekoloških živil, ki nudijo boljšo hranilno vrednost in manjšo okoljsko obremenitev.
Vključevanje izobraževalnih vsebin o zdravem prehranjevanju za razvoj prehranske pismenosti otrok in ozaveščanje o pomenu kakovostne prehrane.

Celotno raziskavo najdete tukaj.