Zmanjševanje odpadne hrane v javnih zavodih: korak k trajnostni prihodnosti

Ali ste vedeli, da kar tretjina vse odpadne hrane v Sloveniji nastane v gostinstvu in javnem sektorju – vključno z vrtci, šolami, domovi in bolnišnicami?

V današnjem času se vse bolj zavedamo pomena trajnostne prehrane in zmanjševanja količin odpadne hrane. Ta izziv ne zadeva zgolj posameznikov, temveč celotno družbo – od gospodinjstev do vzgojno-izobraževalnih ustanov.

Na to pomembno tematiko je 24. aprila opozoril tudi nacionalni posvet, ki je potekal na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in bil posvečen zmanjševanju odpadkov hrane z glavnim poudarkom na donaciji presežkov hrane.

Obseg problema v Sloveniji

Slovenija letno zavrže približno 143.000 ton hrane, od tega kar 40 % še vedno užitne (oziroma 68 kg na prebivalca).

Nacionalna strategija: »Spoštujmo hrano – spoštujmo planet«

V luči teh izzivov Slovenija izvaja nacionalno strategijo z naslovom »Spoštujmo hrano – spoštujmo planet«, ki poudarja pomen izobraževanja in ozaveščanja že pri najmlajših. Namen strategije je oblikovati dolgoročne spremembe v odnosu do hrane: od razumevanja vrednosti hrane in njenih virov, do učenja načrtovanja obrokov, pravilnega shranjevanja živil in zmanjševanja zavržkov.

Ukrepi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah

Vzgojno-izobraževalni zavodi se pogosto soočajo z velikimi količinami neporabljene hrane. Ključni pristopi k zmanjšanju teh izgub vključujejo:

• Spremljanje porabe hrane in prilagajanje količin glede na potrebe otrok in mladostnikov.
• Načrtovanje jedilnikov z upoštevanjem sezonskih in lokalnih živil.
• Prilagoditev prehranskih norm in opreme, kot so zajemalke ustrezne velikosti, ki omogočajo natančnejše porcioniranje.
• Spodbujanje k racionalni porabi hrane (ponovna uporaba in recikliranje).

Vloga zaposlenih in izobraževanje

Pomemben element strategije je tudi usposabljanje zaposlenih v kuhinjah in v vzgojno-izobraževalnih procesih. Izobraževanja vključujejo načine zmanjševanja izgub hrane, učinkovito upravljanje z ostanki in izboljšanje komunikacije z otroki glede prehranjevalnih navad.

Spodbujanje uporabe lokalne in sezonske hrane

Uporaba lokalne in sezonske hrane ne prispeva le k zmanjšanju emisij zaradi krajših transportnih poti, temveč tudi k večji kakovosti in svežini živil.

Vključevanje tematike v šolske programe

Za dolgoročen učinek je ključno, da se tematika zmanjševanja odpadne hrane vključi v letne šolske programe in delovne načrte. Le tako bo mogoče pri mladih razvijati trajnostno naravnane vrednote, kritično razmišljanje in praktične veščine, povezane z odgovornim ravnanjem s hrano.

Eden izmed pomembnih programov, katerega namen je na ozaveščanju o zmanjševanju zavržkov hrane, je program Ekošola, ki že deseto leto zapored uspešno izvaja projekt Hrana ni za tjavendan. V okviru projekta učenci in dijaki aktivno iščejo rešitve za zmanjšanje količine odpadne hrane v svojem okolju, sodelujejo v delavnicah ter se udeležujejo raznolikih natečajev.

Za optimizacijo procesa naročanja in zmanjšanje odpadne hrane priporočamo uporabo orodja PISKR, ki v zavihku »Dobava« omogoča natančno spremljanje količin živil in prilagajanje porcij, kar prispeva k večji racionalnosti porabe hrane.