Zaključni dogodek projektov “Polno zrno” in “Šolski krožnik”

V petek, 24. oktobra, je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekal zaključni dogodek dveh pomembnih projektov, namenjenih izboljšanju kakovosti šolske prehrane – Polno zrno in Šolski krožnik. Projekta sta povezovala raziskovalce, učitelje, organizatorje prehrane in druge strokovnjake, ki si prizadevajo, da bi bili šolski obroki zdravi, okusni in trajnostno naravnani.

O projektu Polno zrno:

·        Vodja Nacionalni inštitut za javno zdravje (dr. Urška Blaznik),

·        Partnerji Pedagoška fakulteta UL, Biotehniška fakulteta UL, Inštitut za nutricionistiko.

Osrednji cilj projekta je bil spodbuditi uživanje polnozrnatih živil pri osnovnošolskih otrocih preko aktivnih oblik poučevanja v 6. razredu OŠ. Čeprav se zavedamo, da polnozrnata živila pomembno prispevajo k preprečevanju številnih nenalezljivih kroničnih bolezni, se na naših jedilnikih še vedno pojavljajo preredko – predvsem pri otrocih in mladostnikih. Ker zdravje samo po sebi pri otrocih ni močan motivator, so se v projektu osredotočili na celosten pristop, ki spodbuja zanimanje in sprejemanje polnozrnatih živil.

Šola kot prostor za zdrave navade

Šola ima pri oblikovanju prehranskih navad otrok ključno vlogo – ne le kot ponudnik obrokov, ampak tudi kot učni prostor, kjer se otroci učijo o hrani in njenem pomenu.
V projektu so razvili učna gradiva in promocijske vsebine, ki učencem približajo polnozrnata živila na zanimiv, interaktiven in praktičen način. Pomemben del projekta je bil tudi pregled ponudbe polnozrnatih živil na slovenskem trgu.

Podpora za šolske kuhinje

V okviru projekta so nastala gradiva za organizatorje prehrane in kuharsko osebje, ki ponujajo praktične smernice, kako v jedilnike postopno in uspešno vključevati polnozrnata živila ter druge trajnostne prakse. Gradivo temelji na izkušnjah pilotnih šol in prinaša konkretne rešitve, kako povečati sprejemljivost zdravih jedi pri učencih.

Pogled naprej:

Aplikacija Veš, kaj ješ bo v prihodnje razširjena in bo med drugim vključevala tudi podatke o vsebnosti vlaknin.

Trenutno je v pripravi tudi publikacija projekta, ki bo združevala rezultate raziskav, priporočila in primere dobrih praks.

Več o projektu lahko preberete: tukaj.

O projektu Šolski krožnik:

·        Vodja: Biotehniška fakulteta UL (dr. Mojca Korošec),

·        Partnerji Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

Projekt se je osredotočil na prakse preskrbe s hrano, priprave obrokov ter ravnanja s presežno in zavrženo hrano v vzgojno izobraževalnih zavodih. V okviru projekta so spremljali všečnost bolj trajnostnih jedi med učenci druge triade osnovne šole in iskali vzroke za zavračanje.

Trajnost kot del šolske prehrane

Trajnostno delovanje v kontekstu šolske prehrane je ključen element dolgoročnih sprememb v prehranskih navadah. Pomembno je, da se otroci že zgodaj učijo trajnostnega razmišljanja o hrani, saj bodo tako te navade lažje ohranili tudi v odrasli dobi.
Raziskava je pokazala, da na otrokovo prehranjevanje vpliva več dejavnikov – od družine in sovrstnikov do šolskega okolja in širših družbenih vplivov.

Kaj otroci najraje jedo – in kaj najraje pustijo

Izkazalo se je, da otroci najpogosteje vračajo juhe in solate, zato so v projektu razmišljali, ali bi bilo smiselno več zelenjave vključiti kar v glavne jedi.
Najljubše jedi učencev ostajajo testenine, rdeče in belo meso, krompir ter solate (pri tistih, ki jo vzamejo). Skupni imenovalec je, da gre večinoma za poznane in energijsko bogate jedi.

Kako približati trajnostne jedi otrokom

Eden najbolj uspešnih pristopov se je izkazal t. i. »trojanski konj«, kjer zelenjavo ali stročnice delno vključimo v priljubljene jedi.
Najbolj priljubljena jed iz trajnostnega jedilnika je bila bolonjska omaka, kjer so 30 % mesa nadomestili z lečo.
Med dodatnimi idejami so se dobro obnesle:

• pasirane stročnice (npr. čičerika ali fižol) za zgostitev omak in enolončnic,
• naribana bučka v lazanji,
• krompirjev pire z dodatkom cvetače ali pastinaka.

Zmanjševanje odpadne hrane je mogoče doseči tudi z različnimi pedagoškimi in organizacijskimi pristopi – od vključevanja otrok v pripravo jedilnikov, pokušanja novih jedi, samostojnega odmerjanja količine hrane, do dekoracije in pozitivnega spodbujanja s strani osebja in učiteljev.

Več o projektu Polno zrno, Poročilo o vključevanju elementov trajnosti v organizacijo prehrane v VIZ in Poročilo o sprejemljivosti šolskih kosil.

Spremljajte nas – ostala gradiva projekta bodo objavljena kmalu.