Sistemsko dobro urejena šolska prehrana je najučinkovitejši način omogočanja dostopnosti obrokov vsem otrokom in mladostnikom v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Zakonodaja o šolski prehrani ima za cilj spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti, spodbujanje zavesti o odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje in vzgajanje ter izobraževanje za trajnostni razvoj.
Organizirano šolsko prehrano ureja Zakon o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13 in 46/14 in 46/16 – ZOFVI-L-76/23). Ta določa organizacijo šolske prehrane in njen nadzor, v povezavi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19 in 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B in 122/23 – ZŠtip-1C) pa tudi subvencioniranje obrokov, s katerim se zagotavlja dostopnost do obrokov za vse učence. Zakon pa namenja posebno pozornost tudi vlogi šole pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja.
Področni zakoni tudi določajo, da morajo vrtci v okviru dnevnih, poldnevnih in krajših programov poleg vzgoje in varstva zagotoviti tudi prehrano, osnovne in srednje šole za učence in dijake pa organizirati vsaj en obrok hrane dnevno. Zakon se uporablja v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo osnovnošolske ali srednješolske javno veljavne programe.
Določbe v zvezi s smernicami za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter strokovnim spremljanjem prehrane pa se smiselno uporabljajo tudi v vrtcih, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovih za učence, dijaških domovih ter v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti.