Organizirana prehrana
Slovenija se lahko pohvali s številnimi ukrepi na področju organizirane šolske prehrane. Organizirana šolska prehrana je zakonodajno podprta s strokovnimi smernicami.
Ker otroci v šolah preživijo večji del dneva, je v Sloveniji šolska prehrana organizirana na način, ki omogoča načrtovanje in pripravo uravnoteženih šolskih obrokov. V vzgojno-izobraževalnih zavodih je pomembno, da otroci in mladostniki uživajo hrano, ki jim jo ponujajo, tudi sadje in zelenjavo, če sta dodatno ponujena, spoznavajo nove jedi in jih ne odklanjajo zaradi nepoznavanja. V zavode se ne prinaša sladkih in slanih prigrizkov. Prehranjevanje mora vključevati spoštljiv odnos do hrane, stremeti pa je treba k temu, da je količina organskih odpadkov minimalna.
Področje organizirane prehrane otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnih zavodih ureja področna zakonodaja s področja vzgoje in izobraževanja:
- Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21)
- Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-L) in 76/23
- Zakon o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19)
- Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19)
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23)
- Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17 in 43/18, 54/21 in 82/23)
- Pravilnik o izobrazbi vzgojiteljev predšolskih otrok in drugih strokovnih delavcev v programih za predšolske otroke in v prilagojenih programih za predšolske otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 85/22)
- Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15, 47/17, 54/19 in 180/20, 54/21, 161/22 in 74/23)
- Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (Uradni list RS, št. 85/22)
- Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 62/10, 99/10, 47/17, 30/18 in 16/21, 178/21 in 74/23)
Prehrana v vzgojno-izobraževalnih zavodih predstavlja pomemben javnozdravstveni ukrep.
Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna za otroke in mladostnike, saj je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Uravnotežena prehrana v vzgojno izobraževalnih zavodih je tako eden najbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja. Med ključne ukrepe za zagotavljanje zdravja prebivalstva sodi tudi zagotavljanje čim boljših pogojev za zdravo prehranjevanje. Šolska prehrana ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo.
V začetku 20. stoletja so na slovenskem kot dodatna socialno-medicinska zaščita za otroke na mnogih šolah začele delovati mlečne kuhinje. Z leti se je pomen šolske prehrane za krepitev in ohranjanje zdravja ter zmanjševanje socialno-ekonomskih razlik krepil z večjo dostopnostjo in boljšimi pogoji za zdravo prehranjevanje v šolah. Danes se namenja vrtčevski in šolski prehrani posebno skrb. Ureja jo Zakon o šolski prehrani ter področna šolska in socialna zakonodaja, Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike pa je omogočila tudi sprejetje nekaterih dokumentov, ki podpirajo lažje udejanjanje strokovnih priporočil v praksi.
Slovenija se tako lahko pohvali s številnimi ukrepi na področju organizirane šolske prehrane: Naj izpostavimo le nekatere:
- organizirana šolska prehrana, podprta zakonodajno in s strokovnimi smernicami (z ohranitvijo lastnih kuhinj, možnost uživanja vseh priporočenih obrokov, vključevanje živil iz lokalne ponudbe…);
- podpora uveljavljanju smernic (portal Šolski lonec)
- omejitev trženja zdravju manj koristnih živil (zakonski umik avtomatov s hrano in pijačo iz območja šol ter objava Prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili);
- javno naročanje živil (zakonska možnost izločanja sklopov in prednostnega upoštevanja živil, ki so v shemah kakovosti, kakovostna merila za naročanje, vključno za zeleno javno naročanje ekoživil);
- projekti in programi v šolskem okolju za spodbujanje zdravih prehranskih izbir (Shema šolskega sadja, zelenjave in mleka, Tradicionalni slovenski zajtrk, Slovenska mreža zdravih šol, projekt Kuhnapato idr.);
- odgovornost industrije (podpis Zaveze odgovornosti nacionalne industrije v sektorju proizvodnje pijač za omejitve oglaševanja otrokom, za odgovorno obnašanje v šolah, jasno informiranje potrošnikov) itd.
Vsa druga veljavna zakonodaja s področja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je dostopna na naslednji povezavi.