Novice

S 13. decembrom 2014 se prične uporabljati Uredba (ES) 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom, ki določa obvezno označevanje snovi, ki povzročajo alergije in preobčutljivostne reakcije tudi v nepredpakiranih živil. To je novost tudi za vzgojno-izobraževalne zavode. Uredba v svojem 44. členu navaja, da so podatki o alergenih, kadar so prisotni v končnem izdelku, obvezni tudi za nepredpakirana živila ponujena za prodajo končnemu potrošniku. V Prilogi 2 omenjene Uredbe je dostopen seznam sestavin ali proizvodov, ki povzročajo alergijo ali preobčutljivostno reakcijo.

V vzgojno-izobraževalnih zavodih se verjetno trenutno poraja mnogo odprtih vprašanj, kako označevati jedi, ki se jih ponuja v okviru organizirane šolske prehrane. Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavljen seznam najpogostejših vprašanj in odgovorov, ki zadevajo označevanje alergenov v praksi. Dostopni so tudi primeri na kakšen način alergene označiti na jedilnih listih, kar je uporabno tudi za vzgojno-izobraževalne zavode.

Na spletni strani solskilonec.si je dostopno e-orodje za načrtovanje jedilnikov. Orodje je oblikovano tako, da lahko uporabnik izpiše jedilnik, ki ga lahko umesti na spletno stran šole/vrtca ali na oglasno desko. Izpisi so pripravljeni tako, da omogočajo dopolnitev aktualnega jedilnika z alergeni iz Priloge II Uredba (EU) št. 1169/2011.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vse šole obvešča, da se približuje rok za oddajo vloge za prijavo v Shemo šolskega sadja in zelenjave za šolsko leto 2015/2016, ki je ponedeljek, 1. decembra 2014.

Vloge je potrebno oddati na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, po priporočeno pošti, na obrazcu Vloga za odobritev vlagatelja zahtevka za pomoč za dobavo svežega sadja in zelenjave v šoli ‘Vloga za odobritev‘.

V petek, 21. novembra 2014 bo že tradicionalno četrto leto potekal tradicionalni slovenski zajtrk, ki se je že dodobra zakoreninil v slovenskih vrtcih in šolah. Ta dan v Sloveniji obeležujemo tudi dan slovenske hrane, ki ga je pred leti razglasila Vlada Republike Slovenije. Ključni cilj aktivnosti je ozaveščati prebivalstvo o pomenu oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Projekt vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, aktivno pa so vključeni tudi ostali partnerji: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Čebelarska zveza Slovenije (pobudnica projekta), Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod RS za šolstvo ter ostali. Naj bo letošnji tradicionalni slovenski zajtrk priložnost, da z otroki in mladostniki spregovorimo o pomenu rednega zajtrkovanja ter lokalno pridelane hrane za zdravje. Več o letošnjem tradicionalnem slovenskem zajtrku si lahko preberete tukaj.

16. oktobra obeležujemo Svetovni dan hrane. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstvo za zdravje (MZ) sta za letošnjo obeležitev izbrala geslo »Ostanki hrane, zavržena priložnost«, da bi poudarila pomen spreminjanja odnosa do zavržene hrane in zmanjševanja razlik v dostopnosti hrane. Živimo sicer v času, ko nakup hrane za marsikoga že predstavlja veliko finančno bremene in je v naši neposredni okolici čedalje več ljudi, ki si ne more redno privoščiti dostojnega obroka. Zato lahko pri zmanjševanju količine odpadkov prispeva vsak izmed nas že doma, zato krepimo ekonomičnost in odnos do hrane, ki ni le stvar, temveč dragocena človekova dobrina.

Po ocenah Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) je na svetu zaradi pomanjkanja hrane lačnih ljudi že 803 milijonov ljudi. Številka je še višja, če vključimo tudi tiste, ki trpijo sezonsko pomanjkanje hrane ali tiste, ki ne uživajo dovolj pestre, mešane prehrane, ki zadostuje vsem energijskim in hranilnim potrebam za zdrav razvoj in dnevne aktivnosti. Več kot 70 odstotkov lačnih živi v nerazvitih predelih Afrike, Azije, Latinske Amerike in Bližnjega vzhoda. Hkrati pa se v razvitem svetu soočamo predvsem s problematiko velikih količin zavržene hrane, ki je ne bo mogoče rešiti brez globalnih sprememb v odnosu do odpadkov hrane in hrane nasploh. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je v Sloveniji leta 2011 nastalo za skoraj 168.000 ton odpadne hrane oziroma kar 82 kg odpadne hrane na vsakega prebivalca. Delež odpadkov hrane je bil v letu 2011 sicer za 14 odstotkov nižji v primerjavi z letom 2010, vendar je še vedno visok. Ker naša gospodinjstva porabijo največ svojih razpoložljivih denarnih sredstev ravno za hrano in pijačo, je ta podatek zaskrbljujoč, zato bi morali kot družba temeljito spremeniti odnos do zavržene hrane, ki konča v smetnjakih, pa tudi do kmetijstva in hrane nasploh.

Aktivnosti Evropske unije in resornih ministrstev za zmanjševanje odpadkov hrane

Načrt Evropske unije o gospodarjenju z odpadki prepoznava hrano kot ključni sektor, kjer se stanje lahko bistveno izboljša. »Evropska komisija z različnimi deležniki, od pristojnih organov držav članic, do živilske industrije in nevladnih ter humanitarnih organizacij, usmerja aktivnosti in spodbuja zmanjševanje ostankov hrane, kot so donacije presežkov v t. i. »banke« hrane, ustreznejše označevanje živil, vpeljava kratkih živilskih verig, uporaba ostankov za krmo in bio-energijo in podobno,«. Evropska komisija veliko pozornost namenja tudi informiranju potrošnikov, zato so pripravili zloženko z desetimi nasveti, kako lahko v vsakdanjem življenju zmanjšamo količino živilskih odpadkov.

Države z različnimi sistemskimi ukrepi spodbujajo zmanjševanje te problematike, kjer je cilj najpogosteje usmerjen v razdeljevanje še kakovostnih živil tistim, ki hrane nimajo oziroma jo imajo premalo. »Na tak način se zmanjšujejo socialne neenakosti z vidika dostopnosti živil, ob tem pa lahko omogočajo ustreznejše prehranjevanje skupinam ljudi, ki živijo na družbenem robu. Podobno tudi v Sloveniji na sistemski in neformalni ravni potekajo aktivnosti, s katerimi vplivamo na zmanjšanje odpadkov hrane. Čeprav so ti dobri primeri raztreseni med številne organizacije, menimo, da lahko pomembno vplivajo na postopno višjo zavest in odnos posameznika in družbe do neporabljene hrane«.

Priložnost za zmanjševanje odpadkov hrane v VIZ

NIJZ strokovno spremljanja prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih in preverja trend količine zavržene hrane, katerega cilj je ugotoviti, katere skupine živil otroci najpogosteje zavračajo. Po podatkih otroci v vrtcih in šolah najpogosteje zavračajo zelenjavo (71 %), kar je skladno z raziskavami, ki kažejo, da je zelenjava med najbolj nepriljubljenimi jedmi med otroci in odraslimi nasploh. Kot poročajo vrtci in šole največjo težavo predstavljajo nezdrave prehranske navade otrok in neustrezen odnos do hrane. Zato želimo na NIJZ spodbuditi vrtce in šole, naj z uporabo različnih pedagoških in zdravstveno-promocijskih pristopov vztrajajo pri njihovi ponudbi (npr. zelenjave, polnovrednih žit, mlečno-zelenjavnih namazov …). V pomoč vrtcem in šolam smo na  NIJZ pripravili več primerov dobrih praks in predlogov za aktivnosti v vrtcih in šolah. Poleg tega novi Zakon o šolski prehrani vzgojno-izobraževalnim zavodom omogoča, da viške hrane brezplačno odstopijo drugim otrokom učencem/dijakom in  humanitarnim organizacijam. Kot ugotavljamo, se v vzgojno-izobraževalnih zavodih viški hrane (npr. sadje, kruh …) pogosto ponudijo otrokom v obliki brezplačne popoldanske malice. »Z vidika varovanja zdravja otrok in mladostnikov tovrstne pristope v zdravstvu pozdravljamo, saj so v času, ko se soočamo s posledicami globalno-ekonomske krize pomemben ukrep pri zagotavljanju prehrane te izredno občutljive skupine prebivalcev«.

Povprečno slovensko gospodinjstvo največ denarnih sredstev nameni nakupu hrane in pijače, po drugi strani  pa s hrano ne ravnamo gospodarno. »Raziskave kažejo, da je za nakup hrane daleč najodgovornejši privlačen okus in videz, veliko pa prispeva tudi sodobno potrošništvo. Največ se tržijo zdravju nenaklonjeni izdelki, ki pogosto z vznemirljivimi sporočili še dodatno spodbujajo k nakupu. Prav tako so nakupovalne navade pomemben kazalec nizkega odnosa posameznikov in družbe do hrane, njene pridelave in kmetijstva,« Nakup hrane je treba skrbno načrtovati glede na obroke, ki jih bomo pripravili, in si ne ustvarjajmo prevelikih zalog hrane. Lahko vodimo dnevnik odpadkov in finančno ovrednotimo zavrženo hrano. Pred nakupom si pripravimo seznam, kaj dejansko potrebujemo. Pri izbiri živil bodimo pozorni na rok uporabe in ceno ter energijsko vrednost in hranilno sestavo, ki jo preverja le tretjina potrošnikov. Kupujmo pri lokalnih dobaviteljih sezonska živila, ki imajo praviloma višjo hranilno vrednost. Tudi FAO je za leto 2014 za Svetovni dan hrane izpostavila poseben pomen družinskih in malih kmetij, na primer za zagotavljanje oskrbe z živili in ustrezno prehrano, zmanjševanje revščine, pa tudi upravljanje z naravnimi viri in zaščito okolja. »Lastna pridelava hrane in možnost spremljanja pridelave in nakupa hrane v bližini doma lahko prispevata k pozitivni spremembi odnosa do hrane. Družbeni ukrepi v okoljih, kjer živimo, namreč najbolj opolnomočijo posameznika za spremembo vedenja,«.

Slovenski Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje

Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje si prizadeva za povečano ponudbo zdravju koristne hrane, pri čemer ima pomembno vlogo partnerstvo s pridelovalci hrane, z živilsko-predelovalno industrijo, trgovino in gostinskimi oziroma z javnimi ponudniki prehrane. Glede na to, da zdravo prehranjevanje temelji na uživanju priporočenih skupin živil, ki omogočajo hranilno in energijsko uravnoteženo prehrano, je pomemben cilj programa povečanje stalne ponudbe in povpraševanja po zdravju koristni, lokalno pridelani hrani, ki bo dostopna za vse skupine prebivalstva, kar je v trenutni ekonomski krizi zelo pomembno. Ena izmed možnosti porabe neporabljene hrane je, da se viški zdrave in neoporečne hrane, ki bi ji sicer potekel rok uporabnosti, ponudijo humanitarnim organizacijam v brezplačno razdelitev.

Sodelavci NIJZ smo ob letošnji obeležitvi Svetovnega dneva hrane, pripravili naslednjo poslanica za vrtce in šole.

Ne pozabite si tudi ogledati zloženke s priporočili Evropske Komisije glede odpadkov hrane.

V izobraževanju ljudi o zdravi prehrani, strokovnjaki pogosto posegamo po pripomočkih, s katerimi bi zgodbo o pravilnem načinu prehranjevanja poenostavili. Najpogostejši pripomoček je zagotovo prehranska piramida, ki se je v našem okolju dodobra zakoreninila in postala sinonim zdrave prehrane. Obstajajo tudi slikovne ponazoritve v obliki zdravih krožnikov itd. Obstaja več vrst prehranskih piramid, zato v javnosti velikokrat odmeva vprašanje katera je prava, in katera uporablja ustrezno oziroma zdravju koristno metodo prehranjevanja.

V Sloveniji se pri promociji zdrave prehrane ravnamo po priporočilih za vnos hranil, ki so bila razvita za potrebe Nemčije, Švice in Avstrije. Priporočila za vnos hranil (D-A-CH) so bile s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije prevzete kot uradna v letu 2004. Služila so za pripravo smernic za zdravo prehranjevanje dojenčkov, otrok/mladostnikov, študentov in delavcev.

V Sloveniji pri promociji zdrave prehrane uporabljamo prehransko piramido, ki temelji na načelih zdravega prehranjevanja Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanju SZO) oziroma CINDI (program za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki deluje v sklopu SZO).

Glede na to, da se znanstvena dognanja glede prehrane človeka spreminjajo se posledično spremenijo tudi prehranske smernice in orodja za ponazoritev zdrave prehrane (npr. piramida). Skladno z navedenim so tudi strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje v letošnjem letu oblikovali novo prehransko piramido.

Kakšne so novosti nove prehranske piramide?

Ključna sprememba nove prehranske piramide je zagotovo ta, da vsebuje vidik telesne dejavnosti za zdravje. Gibanje in prehrana gresta z roko v roki saj ustrezno razmerje enega in drugega pomembno vpliva na vzdrževanje zdrave telesne mase. Gibanje je v novi piramidi uvrščeno čisto na dnu, kar pomeni, da ga moramo izvajati vsaj 150 minut/teden oziroma 5-krat na teden po pol ure v zmerni obliki (hitra hoja, lahkotno kolesarjenje, počasno plavanje …) ali vsaj 75 minut/teden v intenzivni obliki (tek, hoja po stopnicah, aerobika, tenis …).

Gibanju v piramidi sledi uživanje priporočenih količin tekočine.

Sprememba nove prehranske piramide je tudi ta, da se skupina živil sadja in zelenjave pomakne za eno stopnjo nižje od ogljikohidratnih (škrobnih) živil, saj ugotavljamo, da predvsem zelenjave, kot vira zaščitnih snovi in prehranske vlaknine, v Sloveniji zaužijemo premalo.

Pomemben premik je bil narejen tudi pri uporabi kakovostnih maščob (npr. oljčnega olja) in maščobnih živil (semena, oreški …), ki se po novem seli iz najvišjega dela piramide za eno stopnjo nižje.

V vrhu piramide ostajajo tako izključno živila, ki so vir dodanega sladkorja (slaščice, sladke pijače, konditorski izdelki …) in umetnih dodatkov.

Pravilna uporaba prehranske piramide

Pri ponazarjanju prehranske piramide pogosto ugotavljamo, da si ljudje različno predstavljamo prehranjevanje po tej metodi. Piramida ne želi ponazoriti, da je treba nekaterih živil, ki so uvrščena v spodnji del zaužiti v velikih količinah, temveč to, da jih po pogostnosti vključujemo v našo uravnoteženo prehrano večkrat, kot tista, ki se nahajajo v samem vrhu piramide.

Pomembno je tudi dodati, da je prehranjevanje po metodi prehranske piramide ustrezno za odrasle osebe oziroma za zdrave posameznike od 2 leta starosti naprej. Prehranjevanje po tej metodi ni primerno za dojenčke, male otroke in bolnike.