Novice

 

Strategija za varnost otrok z alergijskimi bolezni v organiziranem varstvu

V okviru Društva za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi so so pediatri, dietetiki in medicinske sestre z dodatnimi znanji iz alergologije in pulmologije v sodelovanju s starši alergikov, zaposlenimi v šolah, s psihologi in internisti pripravili  Strategijo za varnost otrok z boleznimi v organiziranem varstvu 2016-2020.

V okviru društva želijo pridobiti odziva vseh Vas, ki veste, kaj pomeni skrb za otroka z alergijsko boleznijo v praksi, dobrodošli so odzivi tako otrok kot odraslih, bodisi svojcev, bodisi zaposlenih v vrtcih ali šolah. Vaše sugestije lahko posredujete na tina.vesel@kclj.si.

Več o strategiji.

Novoletno voščilo 2016

 

 

Prvo leto Šolskega lonca je za nami. Leto nam je prineslo veliko izzivov in dobrega sodelovanja. Želimo, da bi v letu 2016 skupaj skuhali veliko zdravih jedi in postregli z novimi idejami.

Vabimo vas, da ostanete naši zvesti uporabniki tudi v prihodnje.

To vam želi ekipa Šolskega lonca na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

 

 

Facebook

Spletna stran

Epošta

 

Copyright © *2014* *Nacionalni inštitut za javno zdravje*.
Foto: Shutterstock

Naš elektronski naslov:
*info@solskilonec.si*

Odjava od novic

 

This email was sent to *|EMAIL|*
why did I get this? unsubscribe from this list update subscription preferences
*|LIST:ADDRESSLINE|*

*|REWARDS|*

Strokovno izobraževanje o celiakiji, 19. 11. 2015

koruzni kruhSlovensko društvo za celiakijo, Podružnica celje vabi vzgojno-izobraževalne zavode na izobraževanje z naslovom Prehrana za osebe s celiakijo ali brezglutenska dieta v teoriji in praksi, ki bo v ČETRTEK, 19. novembra 2015, s pričetkom ob 16.00. uri,  v prostorih Srednje gostinske šole v Celju, Kosovelova ulica 2, 3000 Celje

Izobraževanje je pripravljeno in bo izvedeno v sodelovanju s Slovenskim društvom za Celiakijo in njihovimi odličnimi strokovnimi sodelavci. Udeleženci bodo spoznali pomen brezglutenske diete za osebe s celiakijo, se naučili izbirati dopustna živila in ustrezno pripraviti jedi.

Izobraževanje bo trajalo 4 ure. Od tega bo ena ura teoretičnega in 3 ure praktičnega dela.

Teoretični del bo vodila ga.Nataša Forstner Holešek Univ.dipl.inž.živ.tehnol.

Tukaj boste izvedeli na kaj moramo biti pozorni pri pripravi brezglutenskih jedi, kako iz deklaracij izdelkov oz. surovin razbrati ali vsebujejo gluten, ter kako se izogniti navkrižni kontaminaciji od shranjevanja surovin, priprave hrane pa vse do postrežbe.

Praktični del bo vodila ga.Majda Jurše dipl.inž.živilstva

Poudarek bo na peki brezglutenskega kruha in jedi iz kvašenega in vlečenega testa.

Pri pripravi varne glutenske prehrane boste udeleženci aktivno sodelovali v kuhinji, zato vas prosimo, da s seboj prinesete zaščitna delovna oblačila.

Prijavite se pisno na naslov Slovensko društvo za celiakijo Podružnica CELJE Oblakova 5, 3000 Celje ali na e naslov celje@drustvo-celiakija.si oziroma telefon 041 489 052.

Kotizacija znaša 40,00 EUR na udeleženca. Poravnate jo na račun organizatorja, Slovensko društvo za celiakijo Podružnica CELJE Oblakova 5, 3000 Celje,

TRR SI56060000907193866, najkasneje do 16.11.2015.

Prosimo vas, da nam potrdilo o plačilu prinesete s seboj na izobraževanje.

Vljudno vabljeni k prijavi in na izobraževanje.

Nataša Forstner Holešek                                                  Majda Jurše

Podpredsednica SDC Celje                                               Predsednica SDC Celje

 

Svetovni dan hrane 2015: Lokalno pridelana hrana za kakovostne in uravnotežene obroke

Svetovni dan hrane obeležujemo vsako leto 16. oktobra. Svetovna organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) ob Svetovnem dnevu hrane izpostavlja pomen kmetijstva za večjo blaginjo prebivalstva. Nova Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje za obdobje 2015–2025, ki jo je Državni zbor sprejel julija 2015, daje med drugim tudi velik pomen zagotavljanju varne in zdravju koristne ter kakovostne hrane, ki jo zagotavljamo lokalno in na trajnostni način. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izpostavlja pomen lokalno pridelane hrane za kakovostne in uravnotežene obroke

Pomembna je kakovost prehrane naših otrok in mladostnikov

V obdobju odraščanja ima uravnoteženo prehranjevanje še posebno velik pomen, saj hrana ne predstavlja le energije za delovanje telesa in njegovo obnovo, temveč predvsem zagotavljanje hranilnih snovi, ki omogočajo optimalno zdravje, rast in telesni ter kognitivni razvoj otrok in mladostnikov. Prav tako lahko z ustrezno prehrano vzdržujemo priporočeno telesno težo. Pomembno je, da otroci uživajo mešano prehrano, kombinirano iz vseh priporočenih skupin živil, ki so kakovostna, zaradi veliko vitaminov in mineralov tudi bolj hranilno bogata, vključevanje visoko predelane industrijske hrane pa naj bo čim manj. 

Vida Fajdiga Turk z NIJZ je povedala: »Naši mladostniki imajo slabe prehranjevalne navade, izbirajo predvsem za zdravje manj ugodna živila. Uživajo predvsem premalo zelenjave in rib, dekleta pa tudi premalo mleka in mlečnih izdelkov. Pogosto posegajo po sladkih in slanih prigrizkih ter sladkih in energijskih pijačah. Zaužijejo tudi manjše število dnevnih obrokov od priporočenih in se neredno prehranjujejo, pogosto izpuščajo zajtrk

Več si lahko preberete na naslednji povezavi.

Nezdrave prehranjevalne navade se kažejo tudi preveliki količini zaužitih sladkorjev, nasičenih maščob in soli, ter premajhni količini zaužitih koristnih maščob in prehranske vlaknine. Tako prehranjevanje v otroški in mladostniški dobi predstavlja prispevek k tveganju za nastanek nekaterih civilizacijski bolezni, kot so diabetes tipa II., srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka. Z vidika javnega zdravja predstavlja veliko skrb tudi naraščajoče število prekomerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov. Mag. Matej Gregorič z NIJZ je poudaril: »Posledice neuravnotežene prehrane pa se lahko pokažejo tudi v hranilnih podhranjenostih vrtčevskih otrok, med katerimi so najpogostejše anemije zaradi pomanjkanja železa, sledijo pomanjkanja vitamina D, vitaminov skupine B, motnje ščitnice zaradi pomanjkanja joda, pomanjkanje folne kisline, vitamina A in cinka,« in na še dodal: »Podobno situacijo opažamo tudi pri šolarjih.«

Šolsko okolje

Slovenija ima enega izmed najbolje zakonodajno urejenih sistemov organizirane šolske prehrane, ki velja za najbolj racionalen in učinkovit način za izboljšanje prehrane in posledično zdravja otrok in mladostnikov. Z zagotavljanjem kakovostne šolske prehrane lahko vplivamo na optimalno otrokovo rast in razvoj ter boljše umske sposobnosti, ob tem pa tudi na lažje vzdrževanje priporočene telesne teže ter preprečevanje prehransko pogojenih zdravstvenih težav in bolezni.

»Pri organizaciji šolske prehrane je po Zakonu o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/2013) obvezno upoštevanje Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je v letu 2010 potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje,« je povedal Rok Poličnik z NIJZ.  Zakon uvaja tudi ukrep strokovnega spremljanja prehrane s svetovanjem, ki predstavlja način za doseganje večje skladnosti organizirane šolske prehrane in ponujenih obrokov s prehranskimi smernicami. Strokovno spremljanje s svetovanjem izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Glavne ugotovitve strokovnega spremljanja vrtčevske in šolske prehrane v Sloveniji
V letu 2014 je bilo strokovno spremljanje šolske prehrane s svetovanjem izvedeno v 94 vzgojno izobraževalnih zavodih. Največ je bilo pregledanih osnovnih šol, sledijo vrtci in drugi zavodi. Skupne ugotovitve so, da se sprejete Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (MZ, 2005) v določenih ne uresničujejo v zadostni meri, kljub temu da so po Zakonu o šolski prehrani (Ur. l. RS, št. 3/2013) za vse vzgojno-izobraževalne zavode obvezujoče. V okviru pregledanih in ovrednotenih mesečnih jedilnikov, opažanj, prejetih podatkov ter na podlagi prejetih mnenj s strani vodstva, vodij prehrane in kuharskega osebja ugotavljamo, da:

  •  je nekoliko več odstopanj in problemov zaznati v osnovnih šolah, manj pa v vrtcih, kjer imajo oboji večinoma organizacijo prehrane zagotovljeno iz  lastnih kuhinj. Na splošno pa so rezultati boljši, v kolikor bi jih primerjavi s srednjimi šolami, kjer je organizacija prehrane pogosto prenesena na zasebnega zunanjega izvajalca;
  • so vzgojno-izobraževalne dejavnosti, s katerimi se vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja, presplošno opredeljene in ne odražajo dejanske problematike ter se v praksi slabo uresničujejo;
  • vzgojno-izobraževalni zavodi težko usklajujejo jedilnike glede na želje otrok, staršev in priporočila zdravega prehranjevanja;
  • je med zavrženo hrano največ zelenjave, sicer pa šole beležijo zanemarljivo majhne viške hrane, saj jih večinoma uspejo razdeliti med učence;
  • je na terenu možno zaznati težave pri vključevanju priporočenih živil in zagotavljanju pestrosti jedilnikov;
  • se v obroke prepogosto vključuje pekovske in slaščičarske izdelke ter mlečne izdelke in mlečne deserte z višjo vsebnostjo maščob oz. sladkorja in večjo vsebnostjo aditivov. Prepogosto se v obroke vključujejo tudi mesni izdelki s homogeno strukturo oz. večjo vsebnostjo maščob ter pijače oz. napitki z dodanimi sladkorji; 
  • se prepogosto uporabljajo odsvetovani postopki priprave in odsvetovane vrste maščob, kot tudi uporaba instant juh in omak, dehidrirane zelenjave z ojačevalci okusa ter gotove (oz. polpripravljene) jedi;
  • vzgojno-izobraževalni zavodi v prenizki meri izvajajo samonadzor nad uresničevanjem smernic in načrtovanjem jedilnikov (jedilniki so redko hranilno in energijsko ovrednoteni);
  • se zaznava neustrezno sodelovanje in komunikacija med organizatorjem prehrane, vodstvom ter osebjem v kuhinji;
  • se vzgojno-izobraževalni zavodi pogosto soočajo s prostorskimi omejitvami v kuhinji, pomanjkanjem kadra in preobremenjenostjo vodij kuhinje oziroma organizatorjev prehrane. Ob tem je pomembno, da se redno izobražujejo iz vsebin smernic, kar še zlasti velja za zaposlene v kuhinjah, ki so teh izobraževanj deležni premalokrat;
  • se pojavljajo težave pri javnih razpisih za naročanje živil in slab odziv lokalnih ponudnikov ter visoke cene;
  • se kažejo tudi mnoge ovire pri nabavi in pripravljanju dietne prehrane (slaba ponudba, živil na trgu, zahtevnost posameznih diet, odklanjanje dietne hrane, potrebe po ločenem prostoru za pripravo, kadrovski primanjkljaj v kuhinji, nenatančne opredelitve diet v mnenjih zdravnikov).

 

Več o ugotovitvah tega spremljanja si lahko preberete v poročilu na naslednji povezavi.

 

Svetovna organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da v skrajni revščini živi približno ena milijarda ljudi. Ti prihajajo iz držav v razvoju, kjer skoraj 80 % prebivalstva živi v ruralnem območju. V teh predelih predstavlja kmetijstvo glavno gospodarsko gonilo države. S primernimi socialnimi ukrepi, kot so ustrezna razvojna politika in uvedba različnih programov, lahko vplivamo na njihov boljši ekonomski status, s tem pa tudi na boljšo izobrazbo, posledično pa  tudi na njihovo boljše zdravje. 

 

Nove Smernice za pripravo hrane brez glutena

celiakijaSlovensko društvo za celiakijo je sprejelo nove Smernice za pripravo hrane brez glutena. Društvo v času po uveljavitvi Uredbe EU št. 1169/2011, ki ureja področje označevanja alergenov ugotavlja, da je na tem področju veliko zmede in netočnega označevanja. V želji, da bi pomagali gostincem in javnim zavodom pri označevanju pripravljenih jedi brez glutena, so pripravili smernice, ki vsebujejo veliko praktičnih napotkov pri izbiri živil in načinu priprave brezglutenske prehrane.

Kako na preprost način ponazoriti mehanizme preobčutljivosti in alergij na hrano v telesu

BREZ_mleka
Organizacija EUFIC je pred kratkim objavila kratek, poučen video, ki ponazarja mehanizme delovanja alergenov v človekovem organizmu. Video je lahko odličen pripomoček za ponazoritev delovanja alergenov za strokovnjake, ki se v vzgojno-izobraževalnih zavodih srečujejo s primeri alergij na hrano pri otrocih ter splošno javnost. Video si lahko ogledate tukaj.
EUFIC (The European Food Information Council) je neprofitna organizacija ki objavlja na dokazih temelječe strokovno vsebine o prehrani in zdravju, varnosti hrane in kakovosti hrane. Njen ključni cilj je zagotavljanje verodostojnih in strokovnih novic potrošniku o prehranskih izbirah, zakonodaji in drugih aktualnih tematikah, povezanih s prehranjevanje in hrano.

7. april - Svetovni dan zdravja 2015: Naj bo naša hrana varna - od kmetije do mize.

 

Označevanje alergenov v obratih javne prehrane

rsz_shutterstock_88616263S 13. decembrom 2014 se prične uporabljati Uredba (ES) 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom, ki določa obvezno označevanje snovi, ki povzročajo alergije in preobčutljivostne reakcije tudi v nepredpakiranih živil. To je novost tudi za vzgojno-izobraževalne zavode. Uredba v svojem 44. členu navaja, da so podatki o alergenih, kadar so prisotni v končnem izdelku, obvezni tudi za nepredpakirana živila ponujena za prodajo končnemu potrošniku. V Prilogi 2 omenjene Uredbe je dostopen seznam sestavin ali proizvodov, ki povzročajo alergijo ali preobčutljivostno reakcijo.

V vzgojno-izobraževalnih zavodih se verjetno trenutno poraja mnogo odprtih vprašanj, kako označevati jedi, ki se jih ponuja v okviru organizirane šolske prehrane. Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavljen seznam najpogostejših vprašanj in odgovorov, ki zadevajo označevanje alergenov v praksi. Dostopni so tudi primeri na kakšen način alergene označiti na jedilnih listih, kar je uporabno tudi za vzgojno-izobraževalne zavode.

Na spletni strani solskilonec.si je dostopno e-orodje za načrtovanje jedilnikov. Orodje je oblikovano tako, da lahko uporabnik izpiše jedilnik, ki ga lahko umesti na spletno stran šole/vrtca ali na oglasno desko. Izpisi so pripravljeni tako, da omogočajo dopolnitev aktualnega jedilnika z alergeni iz Priloge II Uredba (EU) št. 1169/2011.

Prijava v Shemo šolskega sadja in zelenjave v šolskem letu 2015/2016

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vse šole obvešča, da se približuje rok za oddajo vloge za prijavo v Shemo šolskega sadja in zelenjave za šolsko leto 2015/2016, ki je ponedeljek, 1. decembra 2014.

Vloge je potrebno oddati na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, po priporočeno pošti, na obrazcu Vloga za odobritev vlagatelja zahtevka za pomoč za dobavo svežega sadja in zelenjave v šoli Vloga za odobritev‘.

Tradicionalni slovenski zajtrk 2014

rsz_shutterstock_94154692V petek, 21. novembra 2014 bo že tradicionalno četrto leto potekal tradicionalni slovenski zajtrk, ki se je že dodobra zakoreninil v slovenskih vrtcih in šolah. Ta dan v Sloveniji obeležujemo tudi dan slovenske hrane, ki ga je pred leti razglasila Vlada Republike Slovenije. Ključni cilj aktivnosti je ozaveščati prebivalstvo o pomenu oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Projekt vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, aktivno pa so vključeni tudi ostali partnerji: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Čebelarska zveza Slovenije (pobudnica projekta), Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod RS za šolstvo ter ostali. Naj bo letošnji tradicionalni slovenski zajtrk priložnost, da z otroki in mladostniki spregovorimo o pomenu rednega zajtrkovanja ter lokalno pridelane hrane za zdravje. Več o letošnjem tradicionalnem slovenskem zajtrku si lahko preberete tukaj.

Svetovni dan hrane 2014 - Hrana odpadek?

16. oktobra obeležujemo Svetovni dan hrane. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstvo za zdravje (MZ) sta za letošnjo obeležitev izbrala geslo »Ostanki hrane, zavržena priložnost«, da bi poudarila pomen spreminjanja odnosa do zavržene hrane in zmanjševanja razlik v dostopnosti hrane. Živimo sicer v času, ko nakup hrane za marsikoga že predstavlja veliko finančno bremene in je v naši neposredni okolici čedalje več ljudi, ki si ne more redno privoščiti dostojnega obroka. Zato lahko pri zmanjševanju količine odpadkov prispeva vsak izmed nas že doma, zato krepimo ekonomičnost in odnos do hrane, ki ni le stvar, temveč dragocena človekova dobrina.

Po ocenah Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) je na svetu zaradi pomanjkanja hrane lačnih ljudi že 803 milijonov ljudi. Številka je še višja, če vključimo tudi tiste, ki trpijo sezonsko pomanjkanje hrane ali tiste, ki ne uživajo dovolj pestre, mešane prehrane, ki zadostuje vsem energijskim in hranilnim potrebam za zdrav razvoj in dnevne aktivnosti. Več kot 70 odstotkov lačnih živi v nerazvitih predelih Afrike, Azije, Latinske Amerike in Bližnjega vzhoda. Hkrati pa se v razvitem svetu soočamo predvsem s problematiko velikih količin zavržene hrane, ki je ne bo mogoče rešiti brez globalnih sprememb v odnosu do odpadkov hrane in hrane nasploh. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je v Sloveniji leta 2011 nastalo za skoraj 168.000 ton odpadne hrane oziroma kar 82 kg odpadne hrane na vsakega prebivalca. Delež odpadkov hrane je bil v letu 2011 sicer za 14 odstotkov nižji v primerjavi z letom 2010, vendar je še vedno visok. Ker naša gospodinjstva porabijo največ svojih razpoložljivih denarnih sredstev ravno za hrano in pijačo, je ta podatek zaskrbljujoč, zato bi morali kot družba temeljito spremeniti odnos do zavržene hrane, ki konča v smetnjakih, pa tudi do kmetijstva in hrane nasploh.

Aktivnosti Evropske unije in resornih ministrstev za zmanjševanje odpadkov hrane

Načrt Evropske unije o gospodarjenju z odpadki prepoznava hrano kot ključni sektor, kjer se stanje lahko bistveno izboljša. »Evropska komisija z različnimi deležniki, od pristojnih organov držav članic, do živilske industrije in nevladnih ter humanitarnih organizacij, usmerja aktivnosti in spodbuja zmanjševanje ostankov hrane, kot so donacije presežkov v t. i. »banke« hrane, ustreznejše označevanje živil, vpeljava kratkih živilskih verig, uporaba ostankov za krmo in bio-energijo in podobno,«. Evropska komisija veliko pozornost namenja tudi informiranju potrošnikov, zato so pripravili zloženko z desetimi nasveti, kako lahko v vsakdanjem življenju zmanjšamo količino živilskih odpadkov.

Države z različnimi sistemskimi ukrepi spodbujajo zmanjševanje te problematike, kjer je cilj najpogosteje usmerjen v razdeljevanje še kakovostnih živil tistim, ki hrane nimajo oziroma jo imajo premalo. »Na tak način se zmanjšujejo socialne neenakosti z vidika dostopnosti živil, ob tem pa lahko omogočajo ustreznejše prehranjevanje skupinam ljudi, ki živijo na družbenem robu. Podobno tudi v Sloveniji na sistemski in neformalni ravni potekajo aktivnosti, s katerimi vplivamo na zmanjšanje odpadkov hrane. Čeprav so ti dobri primeri raztreseni med številne organizacije, menimo, da lahko pomembno vplivajo na postopno višjo zavest in odnos posameznika in družbe do neporabljene hrane«.

Priložnost za zmanjševanje odpadkov hrane v VIZ

Odpadki hraneNIJZ strokovno spremljanja prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih in preverja trend količine zavržene hrane, katerega cilj je ugotoviti, katere skupine živil otroci najpogosteje zavračajo. Po podatkih otroci v vrtcih in šolah najpogosteje zavračajo zelenjavo (71 %), kar je skladno z raziskavami, ki kažejo, da je zelenjava med najbolj nepriljubljenimi jedmi med otroci in odraslimi nasploh. Kot poročajo vrtci in šole največjo težavo predstavljajo nezdrave prehranske navade otrok in neustrezen odnos do hrane. Zato želimo na NIJZ spodbuditi vrtce in šole, naj z uporabo različnih pedagoških in zdravstveno-promocijskih pristopov vztrajajo pri njihovi ponudbi (npr. zelenjave, polnovrednih žit, mlečno-zelenjavnih namazov …). V pomoč vrtcem in šolam smo na  NIJZ pripravili več primerov dobrih praks in predlogov za aktivnosti v vrtcih in šolah. Poleg tega novi Zakon o šolski prehrani vzgojno-izobraževalnim zavodom omogoča, da viške hrane brezplačno odstopijo drugim otrokom učencem/dijakom in  humanitarnim organizacijam. Kot ugotavljamo, se v vzgojno-izobraževalnih zavodih viški hrane (npr. sadje, kruh …) pogosto ponudijo otrokom v obliki brezplačne popoldanske malice. »Z vidika varovanja zdravja otrok in mladostnikov tovrstne pristope v zdravstvu pozdravljamo, saj so v času, ko se soočamo s posledicami globalno-ekonomske krize pomemben ukrep pri zagotavljanju prehrane te izredno občutljive skupine prebivalcev«.

Povprečno slovensko gospodinjstvo največ denarnih sredstev nameni nakupu hrane in pijače, po drugi strani  pa s hrano ne ravnamo gospodarno. »Raziskave kažejo, da je za nakup hrane daleč najodgovornejši privlačen okus in videz, veliko pa prispeva tudi sodobno potrošništvo. Največ se tržijo zdravju nenaklonjeni izdelki, ki pogosto z vznemirljivimi sporočili še dodatno spodbujajo k nakupu. Prav tako so nakupovalne navade pomemben kazalec nizkega odnosa posameznikov in družbe do hrane, njene pridelave in kmetijstva,« Nakup hrane je treba skrbno načrtovati glede na obroke, ki jih bomo pripravili, in si ne ustvarjajmo prevelikih zalog hrane. Lahko vodimo dnevnik odpadkov in finančno ovrednotimo zavrženo hrano. Pred nakupom si pripravimo seznam, kaj dejansko potrebujemo. Pri izbiri živil bodimo pozorni na rok uporabe in ceno ter energijsko vrednost in hranilno sestavo, ki jo preverja le tretjina potrošnikov. Kupujmo pri lokalnih dobaviteljih sezonska živila, ki imajo praviloma višjo hranilno vrednost. Tudi FAO je za leto 2014 za Svetovni dan hrane izpostavila poseben pomen družinskih in malih kmetij, na primer za zagotavljanje oskrbe z živili in ustrezno prehrano, zmanjševanje revščine, pa tudi upravljanje z naravnimi viri in zaščito okolja. »Lastna pridelava hrane in možnost spremljanja pridelave in nakupa hrane v bližini doma lahko prispevata k pozitivni spremembi odnosa do hrane. Družbeni ukrepi v okoljih, kjer živimo, namreč najbolj opolnomočijo posameznika za spremembo vedenja,«.

Slovenski Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje

Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje si prizadeva za povečano ponudbo zdravju koristne hrane, pri čemer ima pomembno vlogo partnerstvo s pridelovalci hrane, z živilsko-predelovalno industrijo, trgovino in gostinskimi oziroma z javnimi ponudniki prehrane. Glede na to, da zdravo prehranjevanje temelji na uživanju priporočenih skupin živil, ki omogočajo hranilno in energijsko uravnoteženo prehrano, je pomemben cilj programa povečanje stalne ponudbe in povpraševanja po zdravju koristni, lokalno pridelani hrani, ki bo dostopna za vse skupine prebivalstva, kar je v trenutni ekonomski krizi zelo pomembno. Ena izmed možnosti porabe neporabljene hrane je, da se viški zdrave in neoporečne hrane, ki bi ji sicer potekel rok uporabnosti, ponudijo humanitarnim organizacijam v brezplačno razdelitev.

Sodelavci NIJZ smo ob letošnji obeležitvi Svetovnega dneva hrane, pripravili naslednjo poslanica za vrtce in šole.

Ne pozabite si tudi ogledati zloženke s priporočili Evropske Komisije glede odpadkov hrane.

Nova prehranska piramida

V izobraževanju ljudi o zdravi prehrani, strokovnjaki pogosto posegamo po pripomočkih, s katerimi bi zgodbo o pravilnem načinu prehranjevanja poenostavili. Najpogostejši pripomoček je zagotovo prehranska piramida, ki se je v našem okolju dodobra zakoreninila in postala sinonim zdrave prehrane. Obstajajo tudi slikovne ponazoritve v obliki zdravih krožnikov itd. Obstaja več vrst prehranskih piramid, zato v javnosti velikokrat odmeva vprašanje katera je prava, in katera uporablja ustrezno oziroma zdravju koristno metodo prehranjevanja.

V Sloveniji se pri promociji zdrave prehrane ravnamo po priporočilih za vnos hranil, ki so bila razvita za potrebe Nemčije, Švice in Avstrije. Priporočila za vnos hranil (D-A-CH) so bile s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije prevzete kot uradna v letu 2004. Služila so za pripravo smernic za zdravo prehranjevanje dojenčkov, otrok/mladostnikov, študentov in delavcev.

V Sloveniji pri promociji zdrave prehrane uporabljamo prehransko piramido, ki temelji na načelih zdravega prehranjevanja Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanju SZO) oziroma CINDI (program za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki deluje v sklopu SZO).

Glede na to, da se znanstvena dognanja glede prehrane človeka spreminjajo se posledično spremenijo tudi prehranske smernice in orodja za ponazoritev zdrave prehrane (npr. piramida). Skladno z navedenim so tudi strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje v letošnjem letu oblikovali novo prehransko piramido.

Kakšne so novosti nove prehranske piramide?

Ključna sprememba nove prehranske piramide je zagotovo ta, da vsebuje vidik telesne dejavnosti za zdravje. Gibanje in prehrana gresta z roko v roki saj ustrezno razmerje enega in drugega pomembno vpliva na vzdrževanje zdrave telesne mase. Gibanje je v novi piramidi uvrščeno čisto na dnu, kar pomeni, da ga moramo izvajati vsaj 150 minut/teden oziroma 5-krat na teden po pol ure v zmerni obliki (hitra hoja, lahkotno kolesarjenje, počasno plavanje …) ali vsaj 75 minut/teden v intenzivni obliki (tek, hoja po stopnicah, aerobika, tenis …).

Gibanju v piramidi sledi uživanje priporočenih količin tekočine.

Sprememba nove prehranske piramide je tudi ta, da se skupina živil sadja in zelenjave pomakne za eno stopnjo nižje od ogljikohidratnih (škrobnih) živil, saj ugotavljamo, da predvsem zelenjave, kot vira zaščitnih snovi in prehranske vlaknine, v Sloveniji zaužijemo premalo.

Pomemben premik je bil narejen tudi pri uporabi kakovostnih maščob (npr. oljčnega olja) in maščobnih živil (semena, oreški …), ki se po novem seli iz najvišjega dela piramide za eno stopnjo nižje.

V vrhu piramide ostajajo tako izključno živila, ki so vir dodanega sladkorja (slaščice, sladke pijače, konditorski izdelki …) in umetnih dodatkov.

Pravilna uporaba prehranske piramide

Pri ponazarjanju prehranske piramide pogosto ugotavljamo, da si ljudje različno predstavljamo prehranjevanje po tej metodi. Piramida ne želi ponazoriti, da je treba nekaterih živil, ki so uvrščena v spodnji del zaužiti v velikih količinah, temveč to, da jih po pogostnosti vključujemo v našo uravnoteženo prehrano večkrat, kot tista, ki se nahajajo v samem vrhu piramide.

Pomembno je tudi dodati, da je prehranjevanje po metodi prehranske piramide ustrezno za odrasle osebe oziroma za zdrave posameznike od 2 leta starosti naprej. Prehranjevanje po tej metodi ni primerno za dojenčke, male otroke in bolnike.

 

<

Ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc izpostavila spletno stran Šolski lonec

headerMinistrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc je v izjavi za javnost ob slovenskem tradicionalnem zajtrku (TSZ), 21. 11. 2014 izpostavila spletno stran solskilonec.si, kot primer s katerim lahko prispevamo k promociji zajtrkovanja pri otrocih in mladostnikih. V svoji izjavi je dodala, da je projekt TSZ pomemben, kajti njegov namen je tudi opozarjanje na pomembnost uživanja zajtrka kot prvega obroka, ki je najpomembnejši obrok dneva. Izjavo si lahko preberete na portalu Ministrstva za zdravje oziroma na našem portalu.