Novice

 

Izvajanje medicinsko indiciranih diet v vzgojno-izobraževalnih zavodih

Skladno s cilji Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 so bile na podlagi mednarodnih standardov in normativov oblikovane sodobne prehranske smernice za zdravo prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih, s sprejetjem Zakona o šolski prehrani pa je njihovo udejanjanje tudi uzakonjeno. Smernice so namenjene zdravi populaciji, v primeru zdravstvenih težav, pa je treba ravnati v skladu s prejetimi navodili zdravnika. Ob tem vzgojno-izobraževalni zavodi poskrbijo, da so ponujeni obroki sestavljeni pravilno, da osebje, ki načrtuje in pripravlja obroke, pozna prehranska priporočila in dietne zahteve in jih pri svojem delu tudi upošteva.

Priporočila za medicinsko indicirane diete, ki jih je sprejelo Združenje za pediatrijo Slovenske zdravniške zbornice, 3. julija 2018 pa tudi potrdil Razširjen strokovni kolegij za pediatrijo, so namenjene zdravnikom, ki otrokom predpisujejo diete. S sprejetjem priporočil, so bile odpravljene tudi nejasnosti, kdo predpisuje diete, katere diete, ter za koliko časa.
Da bi se vzgojno-izobraževalnim zavodom olajšalo zagotavljanje dietne prehrane za otroke, priporočila vsebujejo tudi novo Potrdilo o medicinsko indicirani dieti z opredeljenimi dietami, ki ga po veljavni medicinski doktrini izda izbrani zdravnik na primarni ravni ali specialist pediater usmerjen v področje na sekundarni ali terciarni ravni. Potrdilo za otroka prejmejo starši ali skrbniki in ga predložijo vzgojno-izobraževalnemu zavodu ob ugotovljeni bolezni in vsakokratni spremembi ali prenehanju diete.

Strategija za varnost otrok z alergijskimi bolezni v organiziranem varstvu

V okviru Društva za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi so so pediatri, dietetiki in medicinske sestre z dodatnimi znanji iz alergologije in pulmologije v sodelovanju s starši alergikov, zaposlenimi v šolah, s psihologi in internisti pripravili  Strategijo za varnost otrok z boleznimi v organiziranem varstvu 2016-2020.

V okviru društva želijo pridobiti odziva vseh Vas, ki veste, kaj pomeni skrb za otroka z alergijsko boleznijo v praksi, dobrodošli so odzivi tako otrok kot odraslih, bodisi svojcev, bodisi zaposlenih v vrtcih ali šolah. Vaše sugestije lahko posredujete na tina.vesel@kclj.si.

Več o strategiji.

Strokovno izobraževanje o celiakiji, 19. 11. 2015

koruzni kruhSlovensko društvo za celiakijo, Podružnica celje vabi vzgojno-izobraževalne zavode na izobraževanje z naslovom Prehrana za osebe s celiakijo ali brezglutenska dieta v teoriji in praksi, ki bo v ČETRTEK, 19. novembra 2015, s pričetkom ob 16.00. uri,  v prostorih Srednje gostinske šole v Celju, Kosovelova ulica 2, 3000 Celje

Izobraževanje je pripravljeno in bo izvedeno v sodelovanju s Slovenskim društvom za Celiakijo in njihovimi odličnimi strokovnimi sodelavci. Udeleženci bodo spoznali pomen brezglutenske diete za osebe s celiakijo, se naučili izbirati dopustna živila in ustrezno pripraviti jedi.

Izobraževanje bo trajalo 4 ure. Od tega bo ena ura teoretičnega in 3 ure praktičnega dela.

Teoretični del bo vodila ga.Nataša Forstner Holešek Univ.dipl.inž.živ.tehnol.

Tukaj boste izvedeli na kaj moramo biti pozorni pri pripravi brezglutenskih jedi, kako iz deklaracij izdelkov oz. surovin razbrati ali vsebujejo gluten, ter kako se izogniti navkrižni kontaminaciji od shranjevanja surovin, priprave hrane pa vse do postrežbe.

Praktični del bo vodila ga.Majda Jurše dipl.inž.živilstva

Poudarek bo na peki brezglutenskega kruha in jedi iz kvašenega in vlečenega testa.

Pri pripravi varne glutenske prehrane boste udeleženci aktivno sodelovali v kuhinji, zato vas prosimo, da s seboj prinesete zaščitna delovna oblačila.

Prijavite se pisno na naslov Slovensko društvo za celiakijo Podružnica CELJE Oblakova 5, 3000 Celje ali na e naslov celje@drustvo-celiakija.si oziroma telefon 041 489 052.

Kotizacija znaša 40,00 EUR na udeleženca. Poravnate jo na račun organizatorja, Slovensko društvo za celiakijo Podružnica CELJE Oblakova 5, 3000 Celje,

TRR SI56060000907193866, najkasneje do 16.11.2015.

Prosimo vas, da nam potrdilo o plačilu prinesete s seboj na izobraževanje.

Vljudno vabljeni k prijavi in na izobraževanje.

Nataša Forstner Holešek                                                  Majda Jurše

Podpredsednica SDC Celje                                               Predsednica SDC Celje

 

Svetovni dan hrane 2015: Lokalno pridelana hrana za kakovostne in uravnotežene obroke

Svetovni dan hrane obeležujemo vsako leto 16. oktobra. Svetovna organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) ob Svetovnem dnevu hrane izpostavlja pomen kmetijstva za večjo blaginjo prebivalstva. Nova Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje za obdobje 2015–2025, ki jo je Državni zbor sprejel julija 2015, daje med drugim tudi velik pomen zagotavljanju varne in zdravju koristne ter kakovostne hrane, ki jo zagotavljamo lokalno in na trajnostni način. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izpostavlja pomen lokalno pridelane hrane za kakovostne in uravnotežene obroke

Pomembna je kakovost prehrane naših otrok in mladostnikov

V obdobju odraščanja ima uravnoteženo prehranjevanje še posebno velik pomen, saj hrana ne predstavlja le energije za delovanje telesa in njegovo obnovo, temveč predvsem zagotavljanje hranilnih snovi, ki omogočajo optimalno zdravje, rast in telesni ter kognitivni razvoj otrok in mladostnikov. Prav tako lahko z ustrezno prehrano vzdržujemo priporočeno telesno težo. Pomembno je, da otroci uživajo mešano prehrano, kombinirano iz vseh priporočenih skupin živil, ki so kakovostna, zaradi veliko vitaminov in mineralov tudi bolj hranilno bogata, vključevanje visoko predelane industrijske hrane pa naj bo čim manj. 

Vida Fajdiga Turk z NIJZ je povedala: »Naši mladostniki imajo slabe prehranjevalne navade, izbirajo predvsem za zdravje manj ugodna živila. Uživajo predvsem premalo zelenjave in rib, dekleta pa tudi premalo mleka in mlečnih izdelkov. Pogosto posegajo po sladkih in slanih prigrizkih ter sladkih in energijskih pijačah. Zaužijejo tudi manjše število dnevnih obrokov od priporočenih in se neredno prehranjujejo, pogosto izpuščajo zajtrk

Več si lahko preberete na naslednji povezavi.

Nezdrave prehranjevalne navade se kažejo tudi preveliki količini zaužitih sladkorjev, nasičenih maščob in soli, ter premajhni količini zaužitih koristnih maščob in prehranske vlaknine. Tako prehranjevanje v otroški in mladostniški dobi predstavlja prispevek k tveganju za nastanek nekaterih civilizacijski bolezni, kot so diabetes tipa II., srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka. Z vidika javnega zdravja predstavlja veliko skrb tudi naraščajoče število prekomerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov. Mag. Matej Gregorič z NIJZ je poudaril: »Posledice neuravnotežene prehrane pa se lahko pokažejo tudi v hranilnih podhranjenostih vrtčevskih otrok, med katerimi so najpogostejše anemije zaradi pomanjkanja železa, sledijo pomanjkanja vitamina D, vitaminov skupine B, motnje ščitnice zaradi pomanjkanja joda, pomanjkanje folne kisline, vitamina A in cinka,« in na še dodal: »Podobno situacijo opažamo tudi pri šolarjih.«

Šolsko okolje

Slovenija ima enega izmed najbolje zakonodajno urejenih sistemov organizirane šolske prehrane, ki velja za najbolj racionalen in učinkovit način za izboljšanje prehrane in posledično zdravja otrok in mladostnikov. Z zagotavljanjem kakovostne šolske prehrane lahko vplivamo na optimalno otrokovo rast in razvoj ter boljše umske sposobnosti, ob tem pa tudi na lažje vzdrževanje priporočene telesne teže ter preprečevanje prehransko pogojenih zdravstvenih težav in bolezni.

»Pri organizaciji šolske prehrane je po Zakonu o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/2013) obvezno upoštevanje Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je v letu 2010 potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje,« je povedal Rok Poličnik z NIJZ.  Zakon uvaja tudi ukrep strokovnega spremljanja prehrane s svetovanjem, ki predstavlja način za doseganje večje skladnosti organizirane šolske prehrane in ponujenih obrokov s prehranskimi smernicami. Strokovno spremljanje s svetovanjem izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Glavne ugotovitve strokovnega spremljanja vrtčevske in šolske prehrane v Sloveniji
V letu 2014 je bilo strokovno spremljanje šolske prehrane s svetovanjem izvedeno v 94 vzgojno izobraževalnih zavodih. Največ je bilo pregledanih osnovnih šol, sledijo vrtci in drugi zavodi. Skupne ugotovitve so, da se sprejete Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (MZ, 2005) v določenih ne uresničujejo v zadostni meri, kljub temu da so po Zakonu o šolski prehrani (Ur. l. RS, št. 3/2013) za vse vzgojno-izobraževalne zavode obvezujoče. V okviru pregledanih in ovrednotenih mesečnih jedilnikov, opažanj, prejetih podatkov ter na podlagi prejetih mnenj s strani vodstva, vodij prehrane in kuharskega osebja ugotavljamo, da:

  •  je nekoliko več odstopanj in problemov zaznati v osnovnih šolah, manj pa v vrtcih, kjer imajo oboji večinoma organizacijo prehrane zagotovljeno iz  lastnih kuhinj. Na splošno pa so rezultati boljši, v kolikor bi jih primerjavi s srednjimi šolami, kjer je organizacija prehrane pogosto prenesena na zasebnega zunanjega izvajalca;
  • so vzgojno-izobraževalne dejavnosti, s katerimi se vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja, presplošno opredeljene in ne odražajo dejanske problematike ter se v praksi slabo uresničujejo;
  • vzgojno-izobraževalni zavodi težko usklajujejo jedilnike glede na želje otrok, staršev in priporočila zdravega prehranjevanja;
  • je med zavrženo hrano največ zelenjave, sicer pa šole beležijo zanemarljivo majhne viške hrane, saj jih večinoma uspejo razdeliti med učence;
  • je na terenu možno zaznati težave pri vključevanju priporočenih živil in zagotavljanju pestrosti jedilnikov;
  • se v obroke prepogosto vključuje pekovske in slaščičarske izdelke ter mlečne izdelke in mlečne deserte z višjo vsebnostjo maščob oz. sladkorja in večjo vsebnostjo aditivov. Prepogosto se v obroke vključujejo tudi mesni izdelki s homogeno strukturo oz. večjo vsebnostjo maščob ter pijače oz. napitki z dodanimi sladkorji; 
  • se prepogosto uporabljajo odsvetovani postopki priprave in odsvetovane vrste maščob, kot tudi uporaba instant juh in omak, dehidrirane zelenjave z ojačevalci okusa ter gotove (oz. polpripravljene) jedi;
  • vzgojno-izobraževalni zavodi v prenizki meri izvajajo samonadzor nad uresničevanjem smernic in načrtovanjem jedilnikov (jedilniki so redko hranilno in energijsko ovrednoteni);
  • se zaznava neustrezno sodelovanje in komunikacija med organizatorjem prehrane, vodstvom ter osebjem v kuhinji;
  • se vzgojno-izobraževalni zavodi pogosto soočajo s prostorskimi omejitvami v kuhinji, pomanjkanjem kadra in preobremenjenostjo vodij kuhinje oziroma organizatorjev prehrane. Ob tem je pomembno, da se redno izobražujejo iz vsebin smernic, kar še zlasti velja za zaposlene v kuhinjah, ki so teh izobraževanj deležni premalokrat;
  • se pojavljajo težave pri javnih razpisih za naročanje živil in slab odziv lokalnih ponudnikov ter visoke cene;
  • se kažejo tudi mnoge ovire pri nabavi in pripravljanju dietne prehrane (slaba ponudba, živil na trgu, zahtevnost posameznih diet, odklanjanje dietne hrane, potrebe po ločenem prostoru za pripravo, kadrovski primanjkljaj v kuhinji, nenatančne opredelitve diet v mnenjih zdravnikov).

 

Več o ugotovitvah tega spremljanja si lahko preberete v poročilu na naslednji povezavi.

 

Svetovna organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da v skrajni revščini živi približno ena milijarda ljudi. Ti prihajajo iz držav v razvoju, kjer skoraj 80 % prebivalstva živi v ruralnem območju. V teh predelih predstavlja kmetijstvo glavno gospodarsko gonilo države. S primernimi socialnimi ukrepi, kot so ustrezna razvojna politika in uvedba različnih programov, lahko vplivamo na njihov boljši ekonomski status, s tem pa tudi na boljšo izobrazbo, posledično pa  tudi na njihovo boljše zdravje. 

 

Nove Smernice za pripravo hrane brez glutena

celiakijaSlovensko društvo za celiakijo je sprejelo nove Smernice za pripravo hrane brez glutena. Društvo v času po uveljavitvi Uredbe EU št. 1169/2011, ki ureja področje označevanja alergenov ugotavlja, da je na tem področju veliko zmede in netočnega označevanja. V želji, da bi pomagali gostincem in javnim zavodom pri označevanju pripravljenih jedi brez glutena, so pripravili smernice, ki vsebujejo veliko praktičnih napotkov pri izbiri živil in načinu priprave brezglutenske prehrane.

Kako na preprost način ponazoriti mehanizme preobčutljivosti in alergij na hrano v telesu

BREZ_mleka
Organizacija EUFIC je pred kratkim objavila kratek, poučen video, ki ponazarja mehanizme delovanja alergenov v človekovem organizmu. Video je lahko odličen pripomoček za ponazoritev delovanja alergenov za strokovnjake, ki se v vzgojno-izobraževalnih zavodih srečujejo s primeri alergij na hrano pri otrocih ter splošno javnost. Video si lahko ogledate tukaj.
EUFIC (The European Food Information Council) je neprofitna organizacija ki objavlja na dokazih temelječe strokovno vsebine o prehrani in zdravju, varnosti hrane in kakovosti hrane. Njen ključni cilj je zagotavljanje verodostojnih in strokovnih novic potrošniku o prehranskih izbirah, zakonodaji in drugih aktualnih tematikah, povezanih s prehranjevanje in hrano.

7. april - Svetovni dan zdravja 2015: Naj bo naša hrana varna - od kmetije do mize.

 

Označevanje alergenov v obratih javne prehrane

[tpg_get_posts show_entire="false" fields="content" cat="novice" tag="novica3"]

Prijava v Shemo šolskega sadja in zelenjave v šolskem letu 2015/2016

[tpg_get_posts show_entire="false" fields="content" cat="novice" tag="novica5"]

Tradicionalni slovenski zajtrk 2014

[tpg_get_posts show_entire="false" fields="content" cat="novice" tag="novica4"]

Svetovni dan hrane 2014 - Hrana odpadek?

[tpg_get_posts show_entire="false" fields="content" cat="novice" tag="novica1"]

Nova prehranska piramida

[tpg_get_posts show_entire="false" fields="content" cat="novice" tag="novica2"]

<

Ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc izpostavila spletno stran Šolski lonec

headerMinistrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc je v izjavi za javnost ob slovenskem tradicionalnem zajtrku (TSZ), 21. 11. 2014 izpostavila spletno stran solskilonec.si, kot primer s katerim lahko prispevamo k promociji zajtrkovanja pri otrocih in mladostnikih. V svoji izjavi je dodala, da je projekt TSZ pomemben, kajti njegov namen je tudi opozarjanje na pomembnost uživanja zajtrka kot prvega obroka, ki je najpomembnejši obrok dneva. Izjavo si lahko preberete na portalu Ministrstva za zdravje oziroma na našem portalu.