• Domov
  • Dobre izkušnje iz prakse

Dobre izkušnje iz prakse

 

Kam z odpadno in zavrženo hrano doma in v šoli

V okviru projekta »Hrana ni za tjavendan« je potekal vseslovenski nagradni natečaj »Reciklirana kuharija«, kjer so raziskovali inovativne načine ponovne uporabe živil in zbirali recepte naših babic, v katerih so uporabile preostanek živil ali obrokov. V vseslovenskem natečaju Reciklirana kuharija so sodelovali: vrtci, osnovne šole, srednje šole, šolski centri in dijaški domovi. V okviru projekta je nastanal tudi zanimiva kuharska knjiga, ki je dostopna tudi na tem mestu.

Recepti za okusne namaze in juhe Vrtca Otona Župančiča Črnomelj

shutterstock_70329826Iz Vrtca Otona Župančiča iz Črnomlja so nam zaupali slastne recepte za pripravo različnih vrst namazov in juh. Recepti so izjemno pestri, zdravi in slikoviti, kar je kot nalašč za oči in okus malih otrok. V jedilnike otrok jih uvajajte postopno in ob tem pritegnite pozornost otrok in staršev. Preden jih uvedete v jedilnik naredite poiskušino za otroke in starše. Tako se tega lotevajo v Vrtcu Otona Župančiča v Črnomlju.

Vrtec je k pripravi knjižice z recepti vodilo to, da so otroci v precejšnji meri zavračali domače namaze. Z nameno približanja jedi je bila pod vodstvo organizatorke prehrane, ga Janja Bajt Smrekar ter kuhinjskega osebja organizirana kuharska delavnica za otroke in starše. Od tega spoznanja in izkušnje so domači namazi med vrtčevskimi otroci postali zelo priljubljena in težko pričakovana jed na jedilniku.

Recepte lahko najdete na teh spletnih povezavah (recepti za namaze, recepti za juhe).

 

Prispevek pripravil: 
Rok Poličnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Za dodatne informacije se obrnite na Vrtec Otona Župančiča Črnomelj:
info@vrtec-crnomelj.si

 

Projekt "Otroci jejmo zdravo - Z naših vrtov, sadovnjakov na naše mize"

Gorenjska je s svojo dolgo tradicijo kmetijstva, ohranjenim okoljem ter bogato dediščino priprave hrane še vedno znana po pestrih zdravih in kvalitetnih prehrambenih izdelkih. Lokalno sonaravno pridelana hrana je okusna in zdrava, hkrati pa je njena pridelava tudi  okolju prijazna. S pridelavo hrane na tovrsten način investiramo v svoje zdravje ter prispevamo k ohranitvi podeželske krajine in samega okolja, saj prihranimo energijo in gorivo, ki sta drugače potrebna pri skladiščenju, prevozu in distribuciji pridelkov iz bolj oddaljenih krajev.

Otroci jejmo zdravo 2Napisanega in povedanega o zdravi lokalno pridelani hrani je veliko, a kljub temu se v praksi še premalokrat pojavlja na naših jedilnikih, še posebej v prehrani otrok, ki za svojo zdravo rast potrebujejo kvalitetno, zdravo prehrano. S projektom »Otroci jejmo zdravo – z naših vrtov, sadovnjakov na naše mize«, povezujemo lokalne pri/predelovalce s šolami, usposabljamo in osveščamo šolsko osebje (kuharje, vodje šolske prehrane, učitelje), učence in starše ter lokalno pri/predelane pridelke vključujemo v šolske jedilnike.

NEKAJ UTRINKOV IZ DELAVNIC PO GORENJSKIH ŠOLAH:

V okviru projekta »Otroci jejmo zdravo – z naših vrtov, sadovnjakov na naše mize« so bile marca 2012 izvedene tri animacijsko-vzgojne delavnice (na OŠ Preddvor, OŠ Stražišče Kranj in na Biotehniškem centru Naklo), kjer so učenci in dijaki spoznali prednosti lokalno pridelane hrane, ekološke pridelave ter priprave zdravih jedi.Otroci jejmo zdravo 1

V praktičnem delu delavnici so učenci iz ekoloških živil, pridobljenih od gorenjskih kmetov, z navdušenjem pripravili domače namaze in napitke. Z zanimanjem so jih poskusili tudi učitelji in ravnatelji.
Izpraznjeni pladnji in lončki ter nasmejani obrazi so bili zadosten dokaz, da so lahko tudi doma pripravljene jedi iz lokalnih živil lahko prav okusen prigrizek, ki lahko nadomesti različne slane, sladke ter mastne prigrizke.

Več o projektu "Otroci jejmo zdravo - Z naših vrtov, sadovnjakov na naše mize", nosilcih in partnerjih si lahko preberete na tem mestu.

V okviru projekta je bilo razvito tudi Gradivo za učitelje, ki vsebuje veliko zanimivih vsebin o lokalni trajnostni oskrbi s hrano na Gorenjskem, lokalni kulinariki ter predlogov učnih ur za delo v razredu. 


Pripravil: Rok Poličnik, NIJZ

 

Bežigrajski zajtrk

Osnovna šola Bežigrad iz Ljubljane se je odločila za izvirno idejo spodbujanja zdrave prehrane med osnovnošolci. Po zgledu projekta Tradicionalni slovenski zajtrk so uvedli BEŽIGRAJSKI ZAJTRK, ki ga izvajajo praviloma vsak tretji četrtek v mesecu. Slednji nadomesti klasično šolsko malico, obenem pa predstavlja velik prispevek pri spodbujanju kulture prehranjevanja.
 
Osnovno šolo Bežigrad so k uvedbi Bežigrajskega zajtrka vodila klasična dejstva, ki so značilna za sodoben način življenja. Vsakodnevna naglica, hitenje od enega opravka do drugega, službe z dolgim delovnim časom, ki se z nami nemalokrat selijo tudi za domače zidove ... Vsakdanjost, ki še kako vpliva tudi na naše prehranjevalne navade. Večina otrok, ki obiskujejo vrtec, šolarjev in zaposlenih zaužije vsaj dva dnevna obroka izven doma, nemalo od teh pa tudi štiri. Zato se je potrebno zavedati pomena kakovostne družbene prehrane na oblikovanje prehranskih navad in ne nazadnje na ozaveščanje in doprinos k skrbi za zdravje. 

Zadnji Bežigrajski zajtrk v letu 2014 je bil v znamenju prazničnih dni. V kuhinji so se priprave nanj začele že dva dni prej. Dišalo je po svežem kruhu, cimetu, orehih, lešnikih, klinčkih in suhem sadju. 

Spekli so polbeli in beli ter sadni kruh, skuhali slastno proseno kašo na mleku z dodatkom suhih sliv, na kruh so učenci namazali domači liptaver namaz, za posladek pa lahko okusili še po praznikih dišeče cimetove piškote, jabolčni zavitek, ljubljanske skutine palačinke, jabolčne krhlje, korenček in sveže sadje. Za žejo so postregli čaj z medom. Ugotavljajo, da so bili učenci zelo zadovoljni, zato nameravajo s projektom nadaljevati tudi v bodoče.

Čestitkam zaposlenim na OŠ Bežigrad  za ta pristop, se pridružujemo tudi na Šolskem loncu.

In še nekaj foto utrinkov.
slika 2 Bezigrad slika 1 Bezigrad

Prispevek pripravila: 
mag. Simona Mušič, organizatorka šolske prehrane

Fotografije so objavljene z dovoljenjem OŠ Bežigrad

BODI FIT ODMOR v Osnovni šoli Dolenjske Toplice

Na Osnovni šoli Dolenjske Toplice že 3. leto zapored izvajajo jutranjo telovadbo, ki so jo poimenovali BODI FIT ODMOR. Bodi fit odmor izvajajo po končani 1. šolski uri in traja približno 5 minut. Sklop vaj je sestavljen tako, da se vsak dan izvaja različen sklop vaj, ki se na polovici šolskega leta zamenjajo. Sklop vaj sestavljajo vaje za vzdržljivost, vaje za gibljivost, vaje za moč in raztezne vaje. En dan v tednu pa izvajajo BRAIN GYM. Namen izvajanja Bodi fit odmora, je, da se vsi učenci že zjutraj dokončno prebudijo in razgibajo ter s tem izboljšajo svoje učne sposobnosti. Jutranja vadba blagodejno vpliva na telo, na razpoloženje in ima pozitiven učinek na možgane, predvsem občutno poveča ostrino uma, dojemanje, izboljša spomin in hitrost sklepanja ter jih tako pripravi na vse preizkušnje, ki jih čakajo tisti dan.

Po jutru se dan pozna.

Gradiva:
BODI FIT ODMOR - vaje za ponedeljek
BODI FIT ODMOR - vaje za torek
BODI FIT ODMOR - vaje za sredo
BODI FIT ODMOR - vaje za četrtek
BODI FIT ODMOR - vaje za petek

Dodatne informacije o projektu: os.dolenjske-toplice@guest.arnes.si

Praznovanje rojstnih dni v Osnovni šoli Dolenjske Toplice

V Osnovni šoli Dolenjske Toplice so izdali zloženko o praznovanju rojstnih dni, ki jo izročijo staršem. Gre za primer dobre prakse glede ozaveščanja otrok in staršev o uresničevanju Smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Zloženka

Dodatne informacije o projektu: os.dolenjske-toplice@guest.arnes.si

Zeliščni vrt v Vrtcu Zala pri Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas

V šolskem letu 2010/2011 smo se v vrtcu Zala pri osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas in na enoti Dobrava odločili za sodelovanje v projektu »Babica pripoveduje o zeliščih – Od ust do ust«. To je projekt v okviru Lokalne akcijske skupine loškega pogorja, financira pa ga Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Projekt poteka do leta 2016.

V prvem letu smo čisto na novo postavili ter zasadili zeliščni vrt z različnimi zelišči. Na našem vrtu je največ trajnic, saj si želimo da nam bi dolgo uspevale. V projekt so vključeni otroci tako prvega kot drugega starostnega obdobja. To seveda pomeni, da otroci že od prvega leta starosti naprej opazujejo in spoznavajo zelišča, ki uspevajo na našem zeliščnem vrtu ter tudi drugje v naravi. Najmlajši otroci naš zeliščni vrt bolj opazujejo, vonjajo različna zelišča, okušajo čaj iz naše čajne zakladnice. Starejši otroci pa že prav lepo sodelujejo pri skrbi za naš vrt. Pri tem spoznavajo različna orodja, ki so potrebna za opravila na vrtu, spoznavajo različna zelišča, jih okušajo, vonjajo, seznanjajo se z njihovimi zdravilnimi lastnostmi ter različnimi načini uporabe. Z veseljem obirajo cvetove,  listke ter jih pripravljajo za sušenje. Naša čajna zakladnica je vsako leto zares bogata. Pri praznovanju rojstnih dni so otroci sami naredili čajno mešanico, s katero so potem pogostili ostale otroke. V slast jim gredo tudi različni zeliščni namazi, ki jih pripravimo ali pa si kakšno juho še obogatimo s ščepcem zelišč. Prav lepo je videti male glavice, ki uživajo ob delu na vrtu, ter v okušanju zeliščarskih dobrot.      

Naša preljuba narava nam ponuja toliko zdravilnih zelišč, da bi bilo res škoda, če tega ne bi spoznavali ter uporabljali. Hkrati se s tem zopet obračamo k njej, kar smo v vsakdanjem  hitenju pozabili. Naše babice so to nekoč znale s pridom uporabljati in prav je, da s tem seznanjamo tudi naše male nadebudneže. Saj veste, kako pravi star slovenski pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna«.

In še nekaj foto utrinkov:

img_6807 img_6806 img_6803 img_6796


Pripravila: Suzana Pustovrh, Vrtec Zala pri Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas

 

Šolski vrt pri Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas

Na naši šoli je zeliščni vrt kar precej let. Ideja o nastanku se je porodila, ko je Inštitut za trajnostni razvoj pričel s seminarji in učitelje osveščal o pomembnosti vrtov. Želja je nekaj časa tlela in naenkrat je zeliščni vrt nastal na pobudo LAS-a za Škofjeloško pogorje pod projektom Babica pripoveduje – Od ust do ust, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad. Zagrabili smo priložnost, saj smo dobili kar precej zelišč brezplačno. Dve učiteljici sta na šoli prevzeli krožek, Marjeta v prvi triadi, Helena v drugi. Otroci spoznavajo zelišča na travniku, še posebej pa poznajo vsa, ki rastejo na našem zeliščnem vrtu. Tu lahko spoznate sivko, žajbelj, materino dušico, baldrijan, belo koprivo, ožepek, meliso, meto, slez perilo,… Veliko jih je in otroci jih ogromno poznajo, ne samo po imenu temveč tudi za kaj lahko rastlino uporabimo, kako in kašne težave lahko s pomočjo le te odpravimo. Iz njih delajo namaze, zeliščne lizike, kreme, mila, čaje. Z veseljem domov odnesejo kremo in mami pripovedujejo koliko so dali vanjo ognjičevega ali drugega macerata, koliko deviškega voska, koliko eteričnih kapljic in olivnega olja, kako so mešali, merili temperaturo, kako nalili v lončke. Ob lepem vremenu gredo na vrtiček, kjer uživajo pri prevažanju materiala za kompost, plevejo lepo oblikovano zeliščno gredico, pokukajo v lonce in okrog loncev, kjer so tudi različne rastline od tagetisa do kapucink ter natreska. Gredo z gozdnimi jagodami, rabarbaro, ribezom in malinami smo letos zaradi obnavljanja šole preselili in velika želja po dobrem pridelku je ostala, kajti v zavetju ob šoli so vsak teden v pozni pomladi v času krožka otroci pridrveli in obrali sladko kisle plodove. Vsi so bili ponosni nad pridelkom. Upajmo, da bo v zavetrju hišice ob tenis igrišču prav tako obrodilo.

ČAS RAČUNALNIKOV

Zaradi nepoznavanja rastlin, prekomernega sedenja pred televizorji in računalniki smo si želeli, da bi vsaj nekaj otrok pritegnili v krožek. Trud učiteljic in dobra motivacija pritegne vsako leto preko petindvajset  otrok. Učiteljice pri pouku izkoristijo in gredo na ogled vrta z vsemi učenci in jim predstavijo kar na vrtičku raste. Nekateri učenci odidejo od krožka z željo, da bi tak vrtiček imeli doma. Učiteljici poskrbita za sadike in jih odnesejo domov. Če učenci posredujejo svoje znanje mamicam in starim mamam smo že veliko dosegli, a se potrudimo tudi z izobraževanjem odraslih. Lansko leto smo pripravili delavnice izobraževanja za sorodnike otrok krožka. Skupina si je najprej ogledala vrt, tam spoznala rastline in njihovo uporabnost, nadaljevali so v učilnicah, kjer so izdelali zeliščne lizike, pripravili čaj in različne namaze, domov pa odnesli ognjičevo-ranjakovo kremo dobili so tudi brošuro z znanjem, ki ga otroci pridobivajo skozi celo šolsko leto. Če bo zaradi naših delavnic, krožka in nabiranja zelišč vsaj nekaj otrok manj pred različnimi aparati sodobnega časa, smo dosegli svoj cilj. V učnih načrtih je premalo tega, sicer imajo pa učitelji do neke mere proste roke. V podaljšanem bivanju bi lahko bili v poznavanje zelišč vsi vključeni, v šestem razredu bi lahko dodali zelišča k poznavanju rastlin na travniku, jih dodali v herbarij...  

Na podoben način kot za sorodnike, smo izvedli srečanje za dvaindvajset učiteljev z gorenjske, po dogovoru s s takratnim Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj (sedaj NIJZ OE Kranj) , ki so bodisi predstavniki Zdravih šol, učitelji biologije, gospodinjstva ali organizatorji šolske prehrane. Učenci so jim predstavili delo pri krožku, jih popeljali na vrtiček in jim pokazali postopek izdelave kreme in zeliščnih lizik. Za dobrodošlico smo jim postregli z domačim čajem in pripravili kruhke z raznimi namazi z zelišči s šolskega zeliščnega vrtička. S tem smo spodbudili tudi učitelje drugih šol in mogoče je prav zardi srečanja na naši šoli kakšen vrtiček ob vrtcu ali šoli v Sloveniji več.

PRED PETINDVAJSETIMI LETI

Minili so časi, ko smo odšli na kmetijo in kmetom pomagali pri pospravilu pridelkov. Imeli smo naravoslovni dan in bili na kmetiji, ker smo spoznavali življenje v hlevu, ogledali smo si vse pripomočke, vse prostore od kozolca do kašče in pomagali pri delu v hlevu, v kašči, na travniku, v sadovnjaku ali  na njivi. Enkrat smo pomagali pri pobiranju jabolk in potem stiskali mošt, ga pili in zraven dobili še dobro kmečko malico. Ponavadi smo na vsaki kmetiji dobili domač kruh iz krušne peči, domačo salamo, med in marmelado ali maslo ter domač čaj. Največkrat smo se dogovorili s tistim kmetom, ki je imel v šoli otroke. Ker smo šola v kmečkem okolju to ni bilo težko. Pogosto smo bili na ličkanju koruze, luščenju fižola in puljenju repe ali pese za pujse. Nasveta, ki sem ga dobila od kmeta nisem nikoli pozabila in vedno se mi je obrestovalo. Sem rekla: »Joj, tale je pa vedno len, nič se mu ne ljubi, ne vem kako naj ga spodbudim k delu.« » Oh, Jana s tarnanjem in tihim razmišljanjem kako, ne boš veliko dosegla. Vedno ga hvali, manj, ko bo delal, bolj ga hvali kako dobro mu gre, kako je močan, da tako pridnega še nisi srečala, kako on to zna, kje se je naučil.« Ne boste verjeli kako to deluje. Povsod in  vedno se spomnim nasveta že pokojnega kmeta Jožeta in zelo sem mu hvaležna. Manj, ko je delal, bolj sem ga pohvalila, bolj se je pričel trudit in res dosegla sem  čarobne rezultate.

PODALJŠANO BIVANJE

Učitelj v oddelku podaljšanega bivanja bi lahko otrokom podal veliko novosti na področju spoznavanja travniških zdravilnih rastlin in vse skupaj povezal z zelišči na vrtu. V celotnem šolskem letu je veliko lepih dni, ko učenci lahko nabirajo rastline. Na naši šoli smo pazljivi na pravi čas nabiranja in gledamo koledar po Marji Thun. Nabiramo na dan za cvet v lepem sončnem vremenu. V času trobentic smo letos pripravili tekmovanje v nabiranju teh drobnih cvetk. Oddelek je bil na travniku, ker je bilo polno trobentic. Deklice so imele svojo košaro, prav tako dečki. Dvajset minut so tekmovali v nabiranju in kar lepo napolnili košarici in zmagali so dečki, čeprav je bilo med rumenimi cvetki še nekaj travnih bilk. Deklice so nabrale cvetke brez dodatkov, a toliko manj. Sušili smo jih kar na kartonih prekritih z belim papirjem. Podlaga ne sme biti tiskana, ker je v barvi strup. Letos imamo za prodajo čajne mešanice nabranih kar precej rastlin. Čaje bomo prodajali na bazarju pred Božičem, denar pa namenili v šolski sklad. Za čajno mešanico smo nabirali travniške rastline, lipo, ki raste pred vhodom v vrtec in seveda zelišča z našega vrta. Vrečke smo kupili, da bo kot bi kupovali v čajnici.

In še nekaj fotografskih utrinkov:
 kapucinka slamnik

Pripravila: Jana Rojc, Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas

Samopostrežna malica v Osnovni šoli Šmarjeta

Tako kot v večini slovenskih šol se tudi v naši šoli prizadevamo, da bi naše učence opremili z osnovnim znanjem o zdravem  prehranjevanju, saj se zavedamo, kako so ta znanja pomembna za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni sodobnega časa. Tako kot marsikje tudi tukaj velja tisti stari rek »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.«

Samopostrežni zajtrk OŠ Šmarjeta 1Toda kako prepričati naše nadebudežne, da bi posegli po svežem korenčku, papriki ali paradižniku. Kaj storiti, ko najstnica z vso gotovostjo svojih trinajstih let, pravi, da ne bo »tistega zelja«, pa čeprav je na jedilniku kisla repa. Ali pa ko se devetošolci na ves glas pritožujejo, da čaj ni užiten, ker je manj sladkan kot ponavadi. In kljub vsem skrbno načrtovanim jedilnikom, pogovorom in ozaveščanju na tak ali drugačen način, hrana ostaja nedotaknjena na pladnjih ali pa še huje v košu za organske odpadke. Kaj storiti ob pogledu na enkrat ugriznjeno jabolko v smeteh, zvrtane luknje v bombetkah, na pol pojedena žitna rezina za vogalom in grozdne jagode, ki ležijo po hodniku? Kako zmanjšati količino zavržene hrane? Ko smo se o tem pogovarjali v šolski kuhinji, se je našemu kuharju Josipu Pogačiču porodila ideja o samopostrežni malici. Namen takšne malice ni bil le popestriti šolski jedilnik, ampak učencem ponuditi možnost izbire. Menili smo, da se bo  z možnostjo večje izbire, zmanjšala količina zavržene hrane.
Prvič smo takšno malico ponudili ob svetovnem dnevu hrane 2011. Z učenci smo se seveda prej natančno pogovorili o pravilih. Spodbudili smo jih, naj vzamejo le toliko hrane, kolikor jo lahko pojedo. Cilj - koš za organske odpadke naj bi bil ob koncu malice prazen. Pri izbiri živil smo ubrali srednjo pot. Veliko zdravega, pa tudi nekaj malo manj zdravega. Učencem so bile na voljo različne vrste krušnega peciva, kosmiči, jogurti, kefir, smutiji, sir, salama, nepogrešljive hrenovke, različni namazi, umešana in pečena jajca in pa seveda tudi več vrst svežega sadja in zelenjave.

Poskrbeli smo tudi za lepo pogrnjene mize, kar je prispevalo še k boljšemu počutju.

Tako učenci kot zaposleni so bili nad samopostrežno malico navdušeni. Skoraj vse, kar so si naložili na krožnike, so tudi pojedli. Med malico so se učenci bolj kulturno obnašali, v jedilnici je bilo bolj tiho kot ponavadi. Kasneje smo ugotovili, da takšna malica ni bistveno dražja od običajne. Pa tudi naše kuharice in kuhar  niso imeli nič proti, čeprav je treba v pripravo takšne malice vložiti kar precej truda.Ker je bila samopostrežna malica tako dobro sprejeta, smo jo od začetka na naš jedilnik uvrstili enkrat mesečno. Od lanskega šolskega leta pa jo pripravimo dvakrat mesečno. 

Seveda je začetno navdušenje malce uplahnilo. Na krožniku se tudi več ne znajdejo takšne zanimiva kombinacije, kot smo jim bili priča od začetka: pica, čokoladni namaz in kisle kumarice. Prav tako znamo bolje oceniti svoj apetit in na krožnik vzamemo le toliko in tisto hrano, ki jo bomo lahko pojedli. Seveda še vedno poskušamo ponuditi čim bolj zdrava živila, pustimo pa se tudi malce pocrkljati s palačinkami in maslenimi rogljički.

Pa še eno pozitivno stran ima samopostrežna malica. Otroci jo pričakujejo in se jo veselijo, vsaj večina je ne jemlje kot nekaj samoumevnega. Vedo, da je takšna malica privilegij.  Prav to se mi zdi v teh časih, ko marsikateri otrok dobi skoraj vse kar si želi, z vzgojnega vidika zelo pomembno.

»Samopostrežna malica je zakon«, se včasih sliši iz otroških ust. Zakon ali ne, prav gotovo pa je prijetna popestritev jedilnika in možnost, da se učimo odgovornega odnosa do hrane in krepimo zavedanje, da hrana ni odpadek.

Samopostrežni zajtrk OŠ Šmarjeta 3 Samopostrežni zajtrk OŠ Šmarjeta 2 


Prispevek pripravila: Irena Zupančič OŠ Šmarjeta  

Dodatne informacije: irena.zupancic@os-smarjeta.si

Skrb za zdrave izbire v Vrtcu Mežica

V Vrtcu Mežica zdravi prehrani namenjamo veliko pozornosti saj se zavedamo, da slednja pomembno vpliva na zdravje in razvoj otrok. Prav tako se zavedamo, da otrok svoje prehranjevalne navade, ki jih pridobi v zgodnjem otroštvu, prenaša naprej v kasnejša življenjska obdobja.
Torej s pomočjo strokovnjakinje za prehrano, ki nam sestavlja jedilnike, kuharic in strokovnih delavk, našim otrokom ponujamo čim bolj raznoliko in zdravo prehrano, ki zadovolji še tako zahtevno (neješčo) populacijo. So jedi, ki so otrokom ljubše in jih z velikim veseljem pojedo. So pa tudi jedi, ki jih nočejo in ne želijo poskusiti, kljub mamljivi dekoraciji, zabavni in zanimivi predstavitvi,  samopostrežnemu sistemu, dežurnimi otroki, ki spodbujajo poskušanje novega in neznanega …….
Na jedilniku imamo tudi navadni jogurt, katerega so na začetku jedli le redki posamezniki. Kako in na kakšen način ga približati otrokom?
Strokovne delavke se zavedamo, da otrok, ki je aktiven v procesu in pri tem uporabi vse več čutil, je tudi bolj dovzeten. Zato smo jih vključile v samo pripravo obroka,  otroci pa so se ob tem neizmerno zabavali. Pri malici imamo vedno na razpolago sadje, ki  smo začeli dodajati jogurtu. Otroci so lupili, rezali,  mešali, posledično pa okušali in jedli.

Komentarji otrok:

»Hmmmmmm to je pa dobro! Na poskusi!«

»Poskusi mojo, sem dav več sadja, pa je bolj dobro!«

»A vidiš! Čisto sam sem naredu! Ooooo, to pa diši!«

Še nekaj foto utrinkov ...

»Jogurtu dodajte banane za moč in pogum!«

»Jogurtu dodajte banane za moč in pogum!«

» Bom dal še eno žlico, da bom mev večje mišice!«

» Bom dal še eno žlico, da bom mev večje mišice!«

»Bi, nebi, bi, nebi…..bi!«

»Bi, nebi, bi, nebi…..bi!«

»To je pa okusno!«

»To je pa okusno!«

»A boš ti tudi sadni jogurt?«

»A boš ti tudi sadni jogurt?«

» Fejst umi, da bojo čisto čiste!«

» Fejst umi, da bojo čisto čiste!«


Prispevek pripravila: 
Tanja Bivšek, pom. ravnatelja v vrtcu

Fotografije so objavljene z dovoljenjem Vrtca Mežica

 

Tek solidarnosti za boj proti lakoti v Vrtcu Lendava

Vrtec Lendava – DE  Gaberje -  se je  vključil v projektni teden  MEDNARODNE KAMPANIJE KARITAS »ENA ČLOVEŠKA DRUŽINA, HRANA ZA VSE« ( 13.10 – 17.10.2014), v okviru katere je bil izveden »TEK SOLIDARNOSTI V BOJU PROTI LAKOTI.«

Namen projekta:

Otroke spodbuditi k razmišljanju o problematiki lakote po svetu, o njenih vzroki, posledicah, ter jih spodbuditi k solidarnosti z njihovimi vrstniki, ki trpijo zaradi zaradi nje po svetu. Za izvedbo aktivnosti, skozi katere smo ozaveščali otroke, smo se posluževali gradiv, posredovanih s strani Slovenske Karitas.

Izvedene aktivnosti:

Pogovori in razmišljanja ob fotografijah o Afriki – Foto govorica

Otroci so ob velikih fotografijah razglabljali, odkrivali, razmišljali o skrbi za okolje, vplivu in odnosu ljudi do hrane.


Didaktična igra »Kako pa ravnaš ti s hrano?«

Skozi didaktično igro, katero smo sami izdelali, so otroci ugotavljali katera dejanja v odnosu do hrane so sprejemljiva in katera ne,  pri nesprejemljivih ravnanjih so iskali  drugačne, sprejemljive  rešitve.

  • Literarna delavnica: Zapisi razmišljanja otrok o lakoti otrok v Afriki in drugod po svetu, o ohranjanju in skrbi za naravo, posledično o pomanjkanju hrane
  • Interaktivna delavnica: Prihodnost je v naših rokah

Otroci so razmišljali in razglabljali kako vsak posameznik s svojim načinom življenja pripomore k skupnemu boljšemu načinu življenja vseh nas, glede same hrane in ravnanja z njo. Skupno smo oblikovali plakat – Prihodnost je v naših rokah.

  • Naš zeliščno- zelenjavni vrt

Otroci skozi celo leto skrbijo za svoj zeliščno - zelenjavni vrt (sejanje, zalivanje,  okopavanje...). Aktivni so tudi pri nabiranju zelišč in sami pripravi zeliščnih  napitkov....


Na podlagi vseh omenjenih aktivnosti, pa smo se začeli pripravljati na izvedbo teka  solidarnosti za boj proti lakoti.

  • Skupno z otroki smo poiskali lokacijo tekaške proge, izdelali panoje za start, cilj in tablo za beleženje rezultatov – pretečenih krogov.
  • Otroci in strokovne delavke vrtca smo imeli na voljo preteči toliko krogov, kolikor je pač kdo zmogel, glede na svoje fizične zmožnosti.
  • Na podlagi pretečenih krogov smo sešteli pretečene metre, oziroma kilometre. 

Strokovne delavke vrtca  Gaberje smo na podlagi izvedenega in zaznanega prepričane, da so otroci veliko pridobili – v smeri ozaveščanja v boju proti lakoti, predvsem pa v odnosu do hrane, kar je tudi delček k boljšemu jutri.

O naših aktivnostih  smo preko plakata seznanjali starše in druge, ter jih hkrati s tem tudi ozaveščali.

Z aktivnostmi bomo nadaljevali, želimo si, da bi otroci z omenjene teme čim več trajnostno pridobili, ter z dejanji bili vzor za naprej.

Še nekaj foto utrinkov ...
foto_1

Didaktična igra - "Kako pa ti ravnaš s hrano?"

Didaktična igra - "Kako pa ti ravnaš s hrano?"

Plakat - Prihodnost je v naših rokah

Plakat - Prihodnost je v naših rokah

Literarna delavnica

Literarna delavnica

Naš zeliščni vrt

Naš zeliščni vrt

Tek solidarnosti

Tek solidarnosti

 

Strokovne delavke vrtca Gaberje   

Slavica Vütek, Anita Balajc in Biserka Šemiga

Fotografije so objavljene z dovoljenjem Vrtca Lendava