Novice o smernicah

 

Ribe v šolskem jedilniku

sardeleUgotovitve iz letnega Poročilo o strokovnem spremljanju prehrane v šolskem letu 2012-13 kažejo, da so ribe in ribje jedi ena izmed bolj perečih vprašanj. Podatki vrednotenja mesečnih jedilnikov so pokazali, da se ribe in ribje jedi pojavljalo na jedilnikih v manj kot desetini obrokov, čeprav se priporoča njihova prisotnost v vsaj 30 % obrokov (oziroma vsaj 1-krat na teden). Glavni vzrok temu pripisujemo različnim dejavnikom:

  1. slaba izbira rib na trgu, ki bi bile primerne tudi za mlajše otroke,
  2. strah pred pojavljanjem koščic v ribjih filejih in zadušitvijo,
  3. neprimernost živila za transport na dislocirane enote šol, vrtcev,
  4. nesprejemanje ribjih jedi s strani otrok zaradi specifičnega vonja in arome itd.

Vsi našteti dejavniki posredno lahko vplivajo na kakovost jedilnika v VIZ. Ugotavljamo tudi, da so ribe pogosto pripravljene s cvrtjem, kar je odsvetovan način priprave hrane.

Ribe imajo v zdravi prehrani pomembno vlogo. V povprečju vsebujejo manj maščob in veznega tkiva, kar je posledično povezano z lažjo prebavo. Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah dajejo prednost  zlasti modrim, morskim ribam, saj imajo ugodno sestavo maščob, bogatih z omega-3 maščobnimi kislinami, maščobotopnima vitamina A in D ter nizko vsebnost holesterola. Morske ribe so tudi pomemben vir joda, železa, kalija in kalcija (male ribice lahko pojemo s koščicami, kar je vir kalcija).

Priporočamo, da izbirate predvsem ribe (npr. limanda, sardela…), katerih tehnološki proces v kuhinji je enostavnejši. Pripravljajte jih dušene z zelenjavo (npr. v konvekcijski pečici), pečene na žaru ali v obliki namazov.

Sladkanje čaja - Da ali ne?

Pogosta dilema v vrtcu ali šoli ostaja sladkanje čaja. Strokovnjaki pogosto ugotavljamo, da si nekatere osnovne šole prizadevajo za ponudbo manj sladkih in nesladkanih čajev, čeprav več ali manj neuspešno. Vsak posameznik namreč od doma prinaša različne prehranske navade, ki pa jih ni možno spremeniti čez noč.

rsz_shutterstock_93474835Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah navajajo, da je nadomeščanje tekočin nujno potrebno za vzdrževanje ravnovesja vode v organizmu. Navajajo tudi, da je najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine pitna voda ter nesladkani zeliščni in sadni čaji.

Sladkor v prehrani človeka ne predstavlja nujno potrebnih snovi za delovanje organizma, zato za vnos veljajo omejitve. Prištevamo ga med ogljikove hidrate, čeprav ne med priporočene oblike. Zgornja meja za dnevni vnos sladkorja znaša do 10 % dnevnega energijskega vnosa. Glede na energijsko vrednost sladkorja, ki je visoka, zgornjo mejo še dovoljene količine zelo hitro dosežemo. Dodani sladkor se pogosto nahaja tudi predelanih živilih (pijačah, slaščicah, žitih za zajtrk …), kar je še dodaten doprinos k celodnevnemu vnosu.

Kaj »mora« zaužiti povprečen desetletnik, da doseže zgornjo dnevno mejo za vnos sladkorja?

V kolikor vzamemo povprečnega desetletnika s priporočenim dnevnim energijskim vnosom 2450 kcal lahko preračunamo, da priporočilo za sladkor – 10 % dnevnega energijskega vnosa predstavlja 245 kcal. Glede na to, da 1 čajna žlička sladkorja predstavlja povprečno 20 kcal, to pomeni skupaj 12 žličk na dan.

  • 0,5 l vode z okusom vsebuje 5 žličk sladkorja
  • 0,5 l ledenega čaja vsebuje 10 žličk sladkorja
  • 100 g čokoladne tablice vsebuje do 12 žličk sladkorja
  • 100 g gumi bombonov do 8 žličke sladkorja

Iz zgornjih podatkov lahko sklepamo, da 10 % dnevne energije, ki jo lahko prispeva sladkor, desetletnik zelo hitro doseže.

Vir podatkov: Spletna stran: OPKP, 2014 in Spletna stran: vodazmaga.si

Kaj storiti?

Strokovnjaki javnega zdravja v praksi nemalokrat naletimo na primer vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki želi zmanjšati vsebnost sladkorja v čaju. Dobronamerni poskusi sledenja smernicam se pogosto izjalovijo, ker k ukrepu pristopimo na hitro. Navadno se pri uporabnikih šolske kuhinje pojavi ravno nasprotno, kar želimo doseči.  Občasno je treba vaše namere razložiti tudi njihovim staršem in učiteljem. Povejte jim, da otrokom želite ohraniti zdravje in, da vaše početje ne predstavlja zmanjševanja stroškov v kuhinji.

Pri spremembi navad v prehranjevanju je potrebno vedno pristopati postopno. Svetujemo, da enako storite tudi v vrtcih in šolah.  Sladkor v napitkih naj se zmanjšuje postopoma več mesecev zaporedoma. Na okuse se privajamo postopno.

Začnite v zbornici in nadaljujte v šolski kuhinji ter na roditeljskem sestanku. Če je potrebno vaše početje pospremite s strokovnimi razlagami in cilji oziroma manjšo promocijsko kampanjo, s katero bo vaša šola delovala v dobrobit zdravja in boljših prehranjevalnih navad otrok. Pri zagovorništvu vaših namenov in ukrepov vam bomo z veseljem priskočili na pomoč tudi strokovnjaki z nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Postavite si cilj, ki bo sprejemljiv in realen za vse. Začnite z 10 do 20 dekagrami dodanega sladkorja v loncu čaju manj na tedenski ravni.

Več o sladkorju in sladkih pijačah si lahko preberete tudi na spletni strani Voda zmaga.

Instant izdelki

Instantni izdelki (juhe, omake …) skladno s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah sodijo med odsvetovane prehranske izbire.

instant_izdelki_-_smernicePoročilo o strokovnem spremljanju prehrane v šolskem letu 2012-13 navaja podatek, da v skoraj polovici preiskovanih zavodov ponujajo polpripravljene, gotove in/ali instant jedi do 2-krat mesečno. V šolskem letu 2012/13 so tovrstne pripravke v  26 % zavodov uporabljali 3 do 4 – krat mesečno in, kar v 13 % zavodih več kot 1 – krat na teden. Le 14 % zavodov je navedlo, da polpripravljenih, gotovih in/ali instant jedi ne vključujejo v svoje obroke.

Instantni izdelki pogosto vsebujejo aditiv mononatrijev glutaminat (MNG), ki sodi med ojačevalce okusa.

Nekaj dejstev o MNG:

  1. MNG je natrijeva sol glutaminske kisline. Glutamat je naravna aminokislina, ki jo najdemo v skoraj vseh živilih, zlasti v visoko beljakovinskih živilih, kot so mlečni izdelki, meso in ribe, in v nekaterih vrstah zelenjave (gobe, paradižnik …).
  2. Živilom pogosto dodajajo MNG, ker poudarja aromo. Deluje kot ojačevalec okusa, in ga pogosto ponazarjajo kot peti okus “umami” (mesu podoben okus).
  3. V Evropski skupnosti je se MNG razvršča med aditive za živile z oznako E621.
  4. MNG najpogosteje dodajajo predelanim zamrznjenim živilom, začimbnim mešanicam, instant pripravkom za juhe in omake, industrijskim solatnim prelivom. V nekaterih državah se uporablja kot namizno začimbo.
  5. MNG se lahko pridobiva iz naravnih beljakovinsko bogatih živil, kot so alge, vendar se ta zamudni postopek dandanes nadomešča z industrijskim postopkom fermentacije.

Priporočamo, da v šolskih kuhinjah uporabljate čim več naravnih začimb in dišavnic, ki so prijetne, neagresivnega okusa, in poleg tega vsebujejo tudi različne antioksidante. Uporaba instantnih pripravkov v šolskih kuhinjah naj bo zgolj izjema, in nikakor ne vsakdanja praksa.

Dobrega kuharja se prepozna po uporabi začimb in dišavnic!

 

Delno povzeto po: http://www.eufic.org/article/en/artid/monosodium-glutamate/