Prehranska obravnava

 

Alergije na mleko

Alergija na beljakovine mleka je najpogostejša oblika alergije na hrano pri otrocih v starosti do treh let, čeprav je pojav tovrstne alergije mogoč tudi v poznejših življenjskih obdobjih (1).Po podatki raziskave o alergijah na hrano v slovenskih vrtcih in šolah, ki je bila izvedena v letu 2013, je imelo alergijo na mleko kar 32 % otrok (narediti povezavo na raziskavo Poličnik, 2013). Poleg tega je bila ta oblika alergije istočasno izražena z alergijo na jajca pri 6 % otrok. Pri tej vrsti alergije je vzrok preobčutljivost na beljakovinske delce v mleku. Mleko je sestavljeno iz različnih beljakovinskih struktur, vendar običajno alergijo pri dojenčkih izzove β-laktoglobulin, pri odraslih pa kazein (2). Strukturno je alergen v različnih vrstah mleka podoben, kar pomeni, da je treba pri alergijah na mleko iz dnevne prehrane poleg kravjega izključiti tudi kozje in ovčje mleko (3).

Dodaten problem pri alergijah na mleko predstavljajo tudi različni živilski izdelki, saj se mleko oziroma mlečne beljakovine v skriti obliki pogosto pojavljajo pod drugimi imeni: laktoza, kazeinat, kazein, laktoalbumin, laktoglobulin, mleko v prahu, sirotka in skuta (4).

Prevalenca AH na mleko je približno 2–3 % populacije dojenčkov (5,6), ki se pri starosti šest let in več zmanjšuje na < 1 % (7). Starostno gledano se alergija na mleko lahko pojavi že v zelo zgodnjih obdobjih življenja, njena pojavnost pa je odvisna od trajanja dojenja in mleka, ki se uporablja za dohranjevanje dojenčka. Alergija na mleko se lahko izjemoma pojavi tudi pri dojenih otrocih, saj beljakovine, ki jih zaužije mati v svoji prehrani, lahko prehajajo skozi materino mleko (8,2). Ena od možnih razlag pogostega pojava alergij na mleko pri otrocih je posledica prezgodnjega uvajanja mešane prehrane, opuščanje dojenja in prezgodnjega uvajanja kravjega mleka v prehrano. V ženskem mleku so prisotne številne zaščitne snovi, ki otroka ščitijo pred okužbami in preobčutljivostjo. Najpomembnejši je sekretorni imunoglobulin IgA, ki otrokov organizem ščiti pred okužbami (2).

 

Kakšne so sodobne prehranske smernice za vnos mleka?

Prehranske smernice navajajo, da naj izključno dojenje ali dojenje z nadomestki za materino mleko traja prvih šest mesecev (9). Smernice prav tako navajajo, da naj izključno dojenje poteka časovno enako pri dojenčkih z ali brez alergije. Kadar dojenje ni mogoče, je treba dojenčku po nasvetu pediatra uvajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka vsaj prvih šest mesecev. Kravje mleko se lahko dojenčku uvaja šele od desetega meseca starosti naprej, vendar le kot sestavni del obroka in ne kot samostojni obrok (10).

Alergija oziroma preobčutljivost na beljakovine kravjega mleka lahko vpliva na različne organske sisteme (prebavila, koža, dihala, redkeje na druge organe);* najmanj 2 uri po zaužitju beljakovin kravjega mleka

 Dojenčki in malčkiStarejši otrociNenadna reakcija*    
Prebaviladisfagija, regurgitacija, kolike, bolečine v trebuhu, bruhanje, anoreksija, zavračanje hrane, driska, zaprtje, krvavitve, anemijadisfagija, regurgitacija, dispepsija, slabost, bruhanje, anoreksija, driska, zaprtjebruhanje
Dihalni sistemsmrkanje, kihanje, kronični kašelj (ni v povezavi z okužbami)

smrkanje, kihanje, kronični kašelj (ni v povezavi z okužbami)
kihanje ali stridor
Kožaurtikarija (ni v povezavi z okužbami in uporabo zdravil), atopični ekcem, angioedem
urtikarija (ni v povezavi z okužbami in uporabo zdravil), atopični ekcem, angioedemurtikarija, angioedem
Splošnoanafilaksija, šok – podobni simptomi kot pri metabolični acidozi, bruhanju in driskianafilaksijaanafilaksija

Opomba: Povzeto po Koletzko in sod., 2012; (11)

 

Prizadetost prebavnega sistema se lahko takoj po zaužitju mleka začne z bruhanjem in drisko. Lahko pa se pojavi postopoma in se kaže kot malabsorbcijski sindrom z neuspevanjem otroka. Pri posameznikih s kožno simptomatiko se pojavijo koprivnica, ekcem in nevrodermitis. Alergija na kravje mleko lahko prizadene tudi dihala, pri čemer se pojavljajo posledice v obliki ponavljajočih se vnetij ušes ali prizadetosti spodnjih dihal, kar se kaže s ponavljajočimi napadi oteženega dihanja. Mogoča je tudi anafilaksija s smrtnimi izidi (2,11).

 

 Prehranske smernice pri alergiji na mleko

Skladno s smernicami ESPGHAN je pri zdravljenju alergije na mleko nujno potrebno svetovanje usposobljenega kliničnega dietetika. Poglavitni cilj svetovanja je stroga izločitev alergenov iz prehrane oziroma uvedba prehranske obravnave brez mleka. Pri dojenčkih, ki jim je treba uvesti mlečne nadomestke oziroma zagotoviti potrebe po hranilih, je to treba izvajati individualno. Pri izbiri nadomestka je treba upoštevati starost otroka ter morebitno pristnost drugih alergij (11). V primeru potrjene alergije na beljakovine kravjega mleka pri dojenčku je treba v dojenčkovo prehrano uvesti izločitveno prehransko obravnavo z uporabo formul za dojenčke od šestega do devetega oziroma dvanajstega meseca. Delno hidroliziranih formul, ki so pripravljene na osnovi kravjega mleka, v prehrani dojenčka z dokazano alergijo na mleko ni priporočljivo uporabljati (7,3). Prav tako še ni zadostnih dokazov, s katerimi bi potrdili, ali imajo probiotiki in prebiotiki vlogo pri zdravljenju alergij na mleko (12). Drugi industrijski proizvodi (pripravki na osnovi soje, riža, mandljev, kokosa ali kostanja), ki se prodajajo pod nazivom »mleko«, neupravičeno nosijo tako ime, kar pomeni, da niso primerna zamenjava za mleko (materino/hidrolizat), saj ne pokrijejo dojenčkovih potreb po hranilih (11).

Bolnikom z alergijo na mleko se odsvetuje uživanje kravjega, kozjega in ovčjega mleka (2,3) ter izdelkov iz teh vrst mleka. Odsvetuje se tudi uživanje svežega ali toplotno obdelanega mleka (kuhano, pasterizirano, sterilizirano) in mlečnih izdelkov (jogurti, kislo mleko, mlečni napitki, smetana, siri, mlečne kreme, sladoledi …), mesnih izdelkov z dodanim mlekom v prahu oziroma mlečnimi beljakovinami, klobas oziroma drugih mesnih izdelkov, palačink, pire krompirja, piškotov, kruha, sladic, masla, margarine, čokolad, majoneze, zelenjavnih polivk ter omak, katerim sta dodana mleko ali smetana, … (2).


Rok Poličnik. mag. diet., spec. klin. diet.


Literatura:

  1. Nielsen RG, Bindslev-Jensen C, Kruse-Andersen S, Husby S. Severe gastroesophageal reflux disease and cow milk hypersensitivity in infants and children: disease association and evaluation of a new challenge procedure. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2004 Oct; 39(4): 383–91.
  2. Logar Car G, Sedmak M, Orel R, Glavnik V. Alergije na beljakovine kravjega mleka. V: Skrt Kos N, ur. Prehrana zdravega in bolnega otroka: Diete za obolenja prebavil, ob alergiji in vročini. 1. izdaja. Ljubljana: Domus, 1999: 141–144.
  3. Järvinen KM, Chatchatee P. Mammalian milk allergy: clinical suspicion, cross-reactivities and diagnosis. Curr Opin Allergy Clin Immunol. 2009; 9(3): 251–258.
  4. Širca Čampa A. Prehrana pri preobčutljivosti za določena živila. Dietetikus 2003; 8(2): 9–12.
  5. Sicherer SH. Epidemiology of food allergy. J Allergy Clin Immunol. 2011 Mar; 127(3): 594–602.
  6. Rona RJ, Keil T, Summers C, Gislason D, Zuidmeer L, Sodergren E, Sigurdardottir ST, Lindner T, Goldhahn K, Dahlstrom J, McBride D, Madsen C. The prevalence of food allergy: a meta-analysis. J Allergy Clin Immunol. 2007 Sep; 120(3): 638–46.
  7. Høst A, Halken S. A prospective study of cow milk allergy in Danish infants during the first 3 years of life. Clinical course in relation to clinical and immunological type of hypersensitivity reaction. Allergy. 1990 Nov; 45(8): 587–96.
  8. Høst A, Husby S, Osterballe O. A prospective study of cow's milk allergy in exclusively breast-fed infants. Incidence, pathogenetic role of early inadvertent exposure to cow's milk formula, and characterization of bovine milk protein in human milk. Acta Paediatr Scand. 1988; 77(5): 663–70.
  9. American Academy of Pediatrics Section on Breastfeeding. Breastfeeding and the use of human milk. 2012; 827–830.
  10. Bratanič B, Fidler Mis N, Hlastan Ribič C, Poličnik R, Širca Čampa A, Kosem R, Fajdiga Turk V. Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2011: 44.
  11. Koletzko S, Niggemann B, Arato A, Dias JA, Heuschkel R, Husby S, Mearin ML, Papadopoulou A, Ruemmele FM, Staiano A, Schäppi MG, Vandenplas Y. Diagnostic Approach and Management of Cow’s-Milk Protein Allergy in Infants and Children: ESPGHAN GI Committee Practical Guidelines. Journal of Pediatric Gastroenterology & Nutr. 2012; 55(2): 221–229.
  12. Braegger C, Chmielewska A, Decsi T, Kolacek S, Mihatsch W, Moreno L, Pieścik M, Puntis J, Shamir R, Szajewska H, Turck D, van Goudoever J; ESPGHAN Committee on Nutrition. Supplementation of infant formula with probiotics and/or prebiotics: a systematic review and comment by the ESPGHAN committee on nutrition. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2011; 52(2): 238–50. 

Alergija na jajca

Jajca imajo visoko biološko in prehransko vrednost in predstavljajo enega izmed glavnih virov beljakovin v človekovi prehrani. Vsebujejo vse bistvene aminokisline in imajo visoko vsebnost vitaminov B2, B12, D, E, folne kisline ter železa, ki se biološko dobro veže v telesu (1). V primerjavi z mesom imajo jajca višjo biološko vrednost (2). Jajca so tudi vir holina, ki ima pomembno vlogo pri transportu maščob in tvorbi fosfolipidov v telesu (1). Jajca imajo pomembno vlogo tudi pri pripravi hrane ter v živilskopredelovalni industriji (koaguliranje, vezava hrane, zgoščevanje, penjenje, rahljanje, emulgiranje …); (3). Jajca pogosto uporabljajo v alternativnih oblikah prehranjevanja, saj z njimi nadomeščajo beljakovine in hranljive snovi, ki so sicer pri alternativni prehrani izločene (npr. vegetarijanstvo); (2).

Jajca so v današnjem času pogost vzrok alergij pri malih otrocih (4). Alergija na jajca naj bi prizadela od 0,5 do 2,5 % otrok (5), in sicer najpogosteje v prvem letu življenja (6). Po podatkih nacionalne raziskave o dietni prehrani v vzgojno –izobraževalnih zavodih ima alergijo na jajca 26 % slovenskih otrok (7).

Občutljivost na jajca se zmanjša po šestem letu starosti in ostane izražena pri 30 % otrok. Glavni alergeni v jajcu (beljakovine), ki izzovejo alergijo, so ovalbumin, ovomukoid in ovotransferin v beljaku ter apovitelenin in livetin v rumenjaku. Ovomukoid je toplotno stabilen in se po toplotni obdelavi jajca (pečenje) ne uniči. Obstaja tudi navzkrižna reakcija med alergeni v perju različnih ptic in zaužitim kokošjim jajcem (4) ter visoka stopnja navzkrižnih reakcij z drugimi vrstami jajc (račja, gosja) in piščančjim mesom (6). Opisana je tudi anafilaksija na jajca (4). Toplotna obdelava lahko zmanjša stopnjo alergenosti jajc, problematična pa so zlasti toplotno neobdelana ali premalo toplotna obdelana jajca, ki se pojavljajo kot sestavina drugih živil oziroma jedi (marcipan, majoneza, peciva, torte, nugat, jajčni rezanci in druge testenine); (1,6). Večina bolnikov z dokazano alergijo na jajca prenaša trdo kuhana jajca (4). Pri bolnikih z alergijo na jajca je sporna tudi uporaba cepiv, ki vsebujejo beljakovine jajc (1).

Prehranske smernice pri alergiji na jajca

Pri alergijah na jajca je treba izvajati strogo prehransko obravnavo, iz katere se izključi vsa živila oziroma jedi, ki vsebujejo jajčne beljakovine. Posebno pozornost je treba posvetiti skritim virom jajc, kot so testenine, sladice, omake, jajčne zakuhe, polpripravljene in pripravljene jedi (cmoki, svaljki …), mesni izdelki itd. Pri tej obliki alergije je jajca treba nadomestiti z drugimi ustreznimi viri (meso, ribe, siri, sojini izdelki, polnozrnati izdelki, oreški in semena); (8), zato je prehranska obravnava z vidika načrtovanja in priprave jedi zahtevna. Tehnološke funkcije jajc se pri pripravi hrane za alergike na jajca lahko ustrezno nadomesti s pecilnim praškom, kisom, oljem in želatino (9). Bolnika je treba poučiti o tem, kako se izogibati jajcem v prehrani, ter o morebitnih skritih virih jajc v živilih in jedeh. Z namenom zagotovitve zadostnega vnosa hranil pri posameznih skupinah ljudi (npr. vegetarijanska prehrana, hkratna alergija na več alergenov) je treba vključiti dietetika. Bolnik mora biti seznanjen tudi z možnostmi naključne izpostavljenosti alergenu oziroma navzkrižnih oblik alergij (5).

Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet.


Literatura:

  1. Hark L, Deen D, Nutrition for Life; The definitive guide to eating well for good health, London, 2005: 95.
  2. Pokorn D. Jajca. V: Korošec L, ur. S prehrano do zdravja, Hrana čudežno zdravilo II – Recepti in diete. Ljubljana: Ewo d.o.o. 1996: 117.
  3. Skvarča M. Tehnološka in kulinarična uporabnost jajc. V: Strokovni seminar: Jedilna jajca obogatena z Ω-3 maščobnimi kislinami. 1997. Ljubljana, Jata Reja: 28–42.
  4. Hourihane JO. Prevalence and severity of food allergy-need for control. 1998; 53(46 Suppl): 84–8.
  5. Caubet JC, Wang J. Current understanding of egg allergy. Pediatr Clin North Am. 2011; 58(2): 427–43.
  6. Webster Gandy J, Maden A, Holdsworth M. Food Hypersensitivity. V: Webster Gandy J, Maden A, Holdsworth M, ur. Oxford Handbook of Nutrition and Dietetics. 2. ed. New York: Oxford University, 2012: 729–734.
  7. Poličnik R. Problematika prehranskih alergij v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji pri zagotavljanju šolske prehrane. Magistrska naloga. Univerza na Primorskem. Fakulteta za vede o zdravju. Izola. 2014.
  8. Sherwood A. Kaj so alergije na živila?. V: Švigelj B, ur. Živeti z alergijo: Slastne jedi brez jajc, mleka, glutena in oreškov. 1. izdaja. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2012: 14–22.
  9. FARE – Food & Education. Egg Allergy. http://www.foodallergy.org/page/egg-allergy <29.1.2013>.

Alergija na arašide

Alergija na arašide sodi med težje oblike prehranskih alergij, saj lahko že v najmanjših količinah sprožijo težke alergijske reakcije. Značilnost alergije na arašide je, da ne izzveni oziroma je doživljenjska. Arašidi so poleg mleka, soje in pšenice najpomembnejši in najnevarnejši skriti alergen, saj so pogosto prisotni v živilskih izdelkih. Na označbah pogosto niso označeni (1). Pri alergiji na arašide pogosto prihaja do anafilaksije (narediti link do vsebin Kaj je anafilaksija?). Skoraj 30 % vseh anafilaktičnih reakcij, ki so posledica alergij na hrano, naj bi povzročili arašidi, zato smernice za prehranjevanje otrok odsvetujejo vključevanje arašidov in izdelkov, ki vsebujejo arašide, v prehrano otroka do tretjega leta starosti (2).

Po podatkih nacionalne raziskave ima v slovenskih vrtcih in šolah alergijo na arašide 17,5 % otrok (3).

Kaj je anafilaksija?

Alergije in preobčutljivostne reakcije lahko vplivajo na različne dele telesa. Lahko se pojavijo lokalno (npr. v črevesju, ustih, dihala, koža …) ali razširjeni obliki (npr. izpuščaji po telesu – urtikarija). Anafilaksija je najbolj resna reakcija posledic neprenašanja določenih vrst hrane, ki hkrati prizadane več delov telesa. Povzroči jo nenadno sproščanje več kemičnih snovi v telesu. To povzroči hudo srbečico, izpuščaj, otekanje grla, zožanje bronhijev v pljučih, znižanje krvnega tlaka, nezavest, in včasih celo smrt. Pogosto jo spodbudijo arašidi, orehi, semena, morska hrana, začimbe, zelena, jajca, mleko in nekatere vrste sadja. Glede na to, da je anafilaktična reakcija izredno resna se bolnike v kliniki pouči o uporabi zdravil, ki anafilaksijo v nujnih primerih lahko preprečijo (npr. injekcija adrenalina). Bolniki morajo imeti tovrstna zdravila ves čas pri sebi. O njihovi uporabi morajo biti poučeni tako bolniki kot tudi starši, skrbniki oziroma učitelji (4).

Kje najdemo arašide?

Arašidi sodijo med stročnice, čeprav jih v naši prehrani pogosto uvrščamo med oreške oziroma lupinasto sadje.

Poleg arašidov v lupinasti obliki so arašidi pogosto prisotni v drugih živilih (slano pecivo – ekstrudati, olja za cvrtje, rastlinska olja, zdravila, kreme v slaščicah, sladice, predpripravljena živila, kot so ocvrt krompir, delno predpripravljen pommes frites, jedi v restavracijah …). Mešanice olj lahko velikokrat vsebujejo tudi arašidovo olje, zato mora biti bolnik pri izbiri olj zelo pazljiv. V prehrani alergika na arašide se priporoča predvsem uživanje oljčnega, sončničnega in koruznega olja (5 Več kot 60 % ljudi z alergijo na zemeljske oreške oziroma arašide (Arachis hypogea) je hkrati občutljivih tudi na druge oreške: orehe (Juglans regia), lešnike (Corylus avellana L.), mandlje (Prunus amygdalus) … (6), zato se je potrebno izogibati tudi olj, ki so pripravljene iz teh vrst oreškov.

Arašidi so lahko prisotni v živilskih izdelkih, kot aditiv. Ta je navadno na izdelku označen kot hidrolizirani rastlinski protein, ki pa se lahko pridobiva iz koruze, pšenice, ječmena, soje, riža, mlečnih kazeinatov in arašidov. Hidrolizirani rastlinski proteini se dodajajo predvsem v salame, hamburgerje, barjene klobase, paradižnikovo mezgo, juhe … (5).

Kako je treba obravnavati alergike na arašide?

Pri alergijah na arašide je treba uvesti strogo prehransko obravnavo, pri kateri je treba izločiti vse oreške in izdelke, ki bi lahko v svoji sestavi vsebovali arašide oziroma oreške. Bolnik mora obvezno spremljati označbe na živilih (7), se izogibati živil, ki niso zadovoljivo označena oziroma čim bolj pripravljati hrano iz znanih sestavin. Pri otrocih, ki so alergični na arašide je potrebna izredna pazljivost v vrtcu ali v šoli. Otroci namreč na zabavah ali pri šolski malici hitro posežejo po malici svojega soseda pri mizi. Pazljivost ni odveč tudi pri zabavah, saj je izbira živil danes neizmerno široka, to pa je še dodaten dejavnik, ki lahko pomembno prispeva k temu, da otrok nepredvidoma poseže po alergenu. Skrbimo tudi za to, da je tak otrok čim manj drugačen od drugih (3).

Rok Poličnik. mag. diet., spec. klin. diet.


Literatura:

  1. Glavnik V, Pokorn D. Zdravljenje otrok z neugodnimi reakcijami na hrano. Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Ljubljana.
  2. Shaw v, Lawson M. Clinical Peadiatrics Dietetics (second edition). In: Chapter 13. The Imune System, Blacwell Science, London 2001: 1993-221.
  3. Poličnik R. Problematika prehranskih alergij v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji pri zagotavljanju šolske prehrane. Magistrska naloga. Univerza na Primorskem. Fakulteta za vede o zdravju. Izola. 2014.
  4. Eshuis NH. Neugodne reakcije na hrano. Ljubljana: Društvo pljučnih bolnikov Slovenije, 1998: 8–34.
  5. Raspor P, ed. 1. Simpozij živilcev Slovenije; Aditivi, Klofutar C. Pregled dodatkov v živilstvu-definicija in uporaba, Bled, 1994: 3-10.
  6. Webster Gandy J, Maden A, Holdsworth M. Food Hypersensitivity. V: Webster Gandy J, Maden A, Holdsworth M, ur. Oxford Handbook of Nutrition and Dietetics. 2. ed. New York: Oxford University, 2012: 729–734.
  7. Širca Čampa A. Prehrana pri preobčutljivosti za določena živila. Dietetikus 2003; 8(2): 9–12.

Laktozna intoleranca

Zdravljenje laktozne intolerance je precej nejasno in neutemeljeno.

Glede na to, da je mleko eden izmed ključnih virov kalcija za optimalno rast in razvoj skeletnega sistema, mora biti prehrana zlasti pri dojenčkih in odraščajočih otrocih pestra in raznovrstna, kar pomeni, da kljub izločitvi živil, ki vsebujejo laktozo, ustrezno nadomeščamo priporočene vrednosti kalcija (1). Literatura med oblikami zdravljenja laktozne intolerance navaja različne pristope. Med njimi so uživanje mleka brez laktoze oziroma uživanje laktaznih dodatkov, ki se zaužijejo skupaj z mlekom in vplivajo na to, da se laktoza ustrezno razgradi in vstopi v presnovo; probiotiki v obliki prehranskih dodatkov, ki vplivajo na razgradnjo mlečnega sladkorja; postopno uživanje laktoze (oziroma živil, ki vsebujejo laktozo), kar omogoča postopno prilagoditev črevesja (1).

S sistematičnim pregledom literature smo želeli ugotoviti najvišje še sprejemljive količine laktoze pri bolnikih z laktozno malabsorbcijo in laktozno intoleranco ter ob tem ugotoviti učinkovito obliko prehranske obravnave teh bolnikov. Med 21 študijami, ki so posebej obravnavale tolerančne vrednosti zaužite laktoze, je bilo ugotovljeno, da je večina oseb z laktozno malabsorbcijo in laktozno intoleranco lahko dnevno zaužije 12 g laktoze, pri čemer se ne pojavijo simptomi oziroma se simptomi pojavijo v zanemarljivi obliki. Pri dvigu vnosa laktoze nad 18 g so že bili vidni simptomi intolerance, ugotovili pa so tudi, da je vnos 50 g laktoze izzval simptome pri skoraj vseh preiskovancih. Med potencialnimi preiskovanimi metodami zdravljenja (mleko brez laktoze, uživanje prehranskih dopolnil laktaze med mlečnim obrokom, uživanje probiotikov, prilagajanje črevesja na večje koncentracije laktoze in uživanje antibiotika rifaksimin) se je izkazalo, da nobena od naštetih metod ni popolnoma učinkovita oblika zdravljenja laktozne intolerance oziroma laktozne malabsorbcije (3). Trenutno se med učinkovito in najpogostejšo obliko zdravljenja prišteva prehranska obravnava, ki temelji na prehrani z nižjo vsebnostjo laktoze (Preglednica 1 in Preglednica 2); (1).

Živila, ki običajno ne vsebujejo laktozeŽivila, ki vsebujejo laktozo*
sojino mleko, riževo mleko/pijača, večina sirov (npr. čedar, brie, edamec) vse vrste mleka (kravje, kozje in ovčje, razen mleko brez laktoze)
kruh in pekovski izdelki (z dodatkom mleka), žitni izdelki za zajtrk (brez dodatka mleka), testenine, krompir, riž, druga žita in kaše, riževa peciva (brez dodatka mleka)žitni izdelki za zajtrk (z dodatkom mleka), instantne mešanice za pripravo pire krompirja, kruh, pekovski izdelki, peciva (z dodatkom mleka), palačinke
margarine (brez dodatka sirotke), rastlinska olja, nekatere industrijske omake za solate, nekatere industrijske omake za solatemaslo, margarine z maslom ali mlekom
vse vrste sadja in zelenjave, kuhano ali drugače toplotno obdelano sadje in zelenjava (brez dodatka mleka oziroma mlečnih izdelkov), sadni in zelenjavni sokovizelenjava (z dodatkom mleka ali mlečnih izdelkov), sadni zmešančki (napitki z dodatkom mleka ali mlečnih izdelkov), sadje in zelenjava (z dodatkom mleka in mlečnih izdelkov), zelenjava (z dodatkom masla)
vse vrste mesa (vključno ribe) in jedi iz mesa (brez dodatka mleka oziroma mlečnih izdelkov), stročnice, jajca (npr. kuhana), arašidov namaz, oreški in semena, sojin sir oziroma izdelki iz sojepanirano meso in ribe oziroma meso in ribe (z dodatkom masla), glavne jedi z različnimi prelivi (z dodatki mleka in mlečnih izdelkov), meso v smetanovi omaki, jajčne omlete (z dodatkom mleka)
zelenjavne in mesne juhe in jušne osnove (brez dodatka mleka ali mlečnih izdelkov), sveža zelišča in dišavnicekremne juhe, instantni pripravki za juhe in omake (z dodatkom mleka)
sadni sladoledi in sorbeti, med, sladkor, sirupi, melasa in sladila, pite in sladice (brez dodatka mleka in mlečnih izdelkov)kreme in sladke omake (z dodatkom mleka), torte in peciva (z dodatki sladke smetane), kreme (z dodatki mleka in mlečnih izdelkov), čokolade, sladoledi (mlečni, smetanovi), karamele, bomboni (z dodatki mleka)

* Večina ljudi z laktozno intoleranco lahko uživa nekatera živila iz te skupine, čeprav morajo biti pri tem zelo pozorni na količino vnosa. Priporočeno je, da ljudje (in starši bolnih otrok) z visoko stopnjo intolerance redno preverjajo označbe na živilih, kjer morajo biti še posebno pozorni na navedbe naslednjih sestavin: mleko v prahu, mlečne beljakovine, sirotka in beljakovine sirotke.

ŽiviloVsebnost laktoze (v g/100 g živila)
sirotka v prahu65.9
mleko v prahu, posneto (1 % mlečne maščobe v suhi snovi)50.5
kozje mleko, surovo6.1
mleko, polnomastno (3,2 % mlečne maščobe v suhi snovi)5.05
sirotka4.7
jogurt, polnomastni (3,5 % mlečne maščobe v suhi snovi)3.19
domač pire krompir s polnomastnim mlekom0.76
maslo (iz kisle in sladke smetane)0.57
mleko, pasterizirano brez laktoze, delno posneto (1,6 % mlečne maščobe v suhi snovi)0.09

Vir: Baza tabel hranilnih vrednosti računalniškega programa OPKP (Odprta platforma za klinično prehrano); (4)


Rok Poličnik. mag. diet., spec. klin. diet.

Literatura:

  1. Webster Gandy J, Maden A, Holdsworth M. Food Hypersensitivity. V: Webster Gandy J, Maden A, Holdsworth M, ur. Oxford Handbook of Nutrition and Dietetics. 2. ed. New York: Oxford University, 2012: 729–734.
  2. Aasma S, Michael DL, Brent CT, MacDonald R, MS; Tatyana AS, Robert LK, Wilt TJ. Systematic Review: Effective Management Strategies for Lactose Intolerance. Ann Intern Med. 2010; 152(12): 797–803.
  3. Shaukat A, Levitt MD, Taylor BC, MacDonald R, Shamliyan TA, Kane RL, »in sod«. Systematic Review: Effective Management Strategies for Lactose Intolerance. Ann Intern Med. 2010; 15; 152(12):797–803.
  4. OPKP – Odprta platforma za klinično prehrano. Leksikon jedi. http://www.opkp.si/sl_SI/lexicon/search <6.6.2013>.

Celiakija

Priporočila za prehranjevanje

Bolniki s potrjeno diagnozo celiakije morajo slediti dieti brez glutena, saj je to edini način, da se izognejo resnim težavam in zapletom bolezni. Če bolnik s hrano ne zaužije glutena, se vnetje sluznice tankega črevesja umiri, resice tankega črevesa se obnovijo in prevzamejo svojo običajno vlogo. Z uravnoteženo in pestro prehrano je potrebno zagotoviti dovolj vitaminov, mineralov, esencialnih aminokislin in maščobnih kislin ter dovolj energijskih hranil (ogljikovih hidratov, maščob, vlaknine). Čeprav so potrebe po energiji in hranilih določene individualno, obstaja nekaj splošnih smernic in sicer:
  • Ogljikovi hidrati naj pokrijejo 50 do 70 odstotkov dnevnih energijskih potreb (škrobna živila brez glutena, stročnice itd.). Izbirajmo med živili z več vlaknine;
  • Maščobe naj pokrijejo 15 do 30 odstotkov dnevnih energijskih potreb;
  • Beljakovine naj pokrijejo preostalih 10 do 15 odstotkov dnevnih energijskih potreb. Razmerje med beljakovinami živalskega in rastlinskega izvora naj bo največ 3:2;
  • Minimalna dnevna količina tekočine naj bo vsaj 1,5 do 2 l, za žejo je priporočena zlasti voda;
  • Dnevna potreba soli je 3 do 5 g, zato dosoljevanje hrane ni potrebno;
  • Upoštevajte pravilen ritem prehranjevanja (3 do 5 obrokov dnevno z razmaki 3-4 ur);
  • Hrano pripravljajte na ustrezen način (kuhanje z malo vode, dušenje, pečenje v alu foliji ipd.).

Nakupovanje prehranskih izdelkov

Čeprav je paleta na vsebnost glutena kontroliranih prehranskih izdelkov pestra, morajo biti bolniki s celiakijo pri nakupovanju iznajdljivi, saj so cene tovrstnih izdelkov visoke in včasih ne odražajo navidezne kakovosti. Osnovno vodilo je, da se bolnik pred nakupom prepriča, ali je izdelek, ki ga namerava kupiti, primeren za dieto brez glutena. Kot oznaka za brezglutensko živilo velja besedna zveza “brez glutena” ali prečrtan pšenični klas. V pomoč so tudi deklaracije na izdelkih, analize Slovenskega društva za celiakijo, kot tudi mobilna aplikacija eDietetik. Prav tako je pomembno, da je embalaža izvirno pakirana in nepoškodovana. Ker ima gluten odlične tehnološke lastnosti, je dobrodošla naravna snov. Gluten veže maščobo in vodo, emulgira, stabilizira in je odličen nosilec arom in začimb. Omenimo nekaj živil, pri katerih obstaja tveganje za prisotnost glutena:

  • Siri s plesnijo in mleti siri lahko vsebujejo gluten zaradi tehnološke priprave in za boljšo sipkost.
  • Rozine, pivski kvas (gojišče za kvasovke so moka in slad),pecilni prašek (moka je uporabljena kot redčilo), čokoladni sirupi in alkoholni kis ter žgane pijače (ki so lahko destilirane iz žitne mase).
  • Vprašljiva je glutaminska kislina in njene soli (mononatrijev glutaminat), ki so lahko nerejene s fermentacijo pšenice.
  • Praviloma umetne arome in barvila ne bi smele vsebovati glutena, vendar se to včasih zgodi. V desni tabeli so navedeni aditivi, ki lahko vsebujejo gluten (vir: S. Gates, ENUMBERS, Cassell Illustrated). S klikom na oznako aditiva si lahko na spletni strani Ni nam vseeno!  ogledate seznam živil, ki vsebujejo izbrani aditiv.  

Nekaj pravil za varno pripravo brezglutenske hrane:

  • Brezglutenski kruh hranite v posebni posodi za kruh, ki jo uporablja le bolnik, je tesno zaprta in jo hranite na pultu ali v hladilniku. Pri rezanju kruha vedno uporabljajte čisto desko in čisti nož. Še bolje je, da ima bolnik svoj nož in svojo desko za rezanje kruha. 
  • Svetujemo, da tudi ostale brezglutenske izdelke (testenine, moko, drobtine, piškote, peciva ipd.) hranite v ločeni kuhinjski omarici.
  • Hrano pripravljajte na čisti delovni površini, kuhajte v sveži vodi ali olju in pazite, da sta posoda in pribor dobro pomita.
AKTUALNO!
V letu 2015 je Slovensko društvo za celiakijo sprejelo nove Smernice za pripravo hrane brez glutena. Smernice so že prilagojene evropski direktivi 1169/2011, ki ureja področje označevanja.


Vir: Spletna stran E-dietetik: http://edietetik.si/

Fenilketonurija

Temelj uspešnega zdravljenja fenilketonurije je dobro vodena, neprekinjena dieta, pri kateri bolniki ne smejo uživati mesa in mesnih izdelkov, rib in mehkužcev, mleka in mlečnih izdelkov, žit in izdelkov iz žit (riža, zdroba, kosmičev, kruha in pekovskega peciva, krušnih drobtin in peciva), kakava in izdelkov iz kakava (čokolade), stročnic, arašidov in drugih oreščkov. Uživanje sadja in zelenjave je dovoljeno v omejenih količinah. Cilj diete pri fenilketonuriji je vzdrževanje normalne vrednosti fenilalanina v bolnikovem serumu brez motnje ravnotežja osnovnih hranil (Tabela).

Prehranska priporočila

Bolniki s fenilketonurijo lahko uživajo:

  1. sadje in zelenjaveov omejenih količinah
  2. t.i. nizko beljakovinske dietne izdelke (dietno mleko, moko, riž in testenine, ki temeljijo pretežno na ogljikovih hidratih).
  3. Beljakovine, vključno z dolgoverižnimi večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, vitamini, minerali in elementi v sledovih, nadomeščajo z obogateno aminokislinsko mešanico, ki je pravilno uravnotežena po sestavi in kakovostna z visoko biološko vrednostjo. Beljakovinska mešanica je izbrana za vsako starost različno. Aminokislinska mešanica za novorojenčke in dojenčke je pripravljena enako kot adaptirana mleka, le da ne vsebuje fenilalanina, kar zelo olajša pripravo in hranjenje.
  4. Posebna pozornost je potrebna je pozornost pri uživanju aspartama, ki sodi med dovoljena sladila z oznako aditiva E951. Aspartam je sintetična spojina dipeptid, ki je sestavljen iz dveh aminokislin, asparaginske kisline in fenilalanina. Njegova sladkost je približno 200-krat večja od saharoze (belega sladkorja). Encimi v tankem črevesu hidrolizirajo aspartam v asparaginsko kislino, fenilalanin in metanol. Nastale aminokisline pri presnovi sprostijo nekaj energije (17 kJ/g), vendar so količine glede na vsebnosti aspartama v živilih neznatne. V živilih mora uporabo aspartama spremljati označba »Vir fenilalanina«. Kot dovoljeni aditiv za živila se aspartam uporablja v različnih skupinah živil (brezalkoholne pijače, deserti (tudi mlečni), sladkorni izdelki, prigrizki, žvečilni gumi, sladoledi, džemi, želeji, marmelade, bonboni ipd.), zanj so na podlagi več znanstvenih presoj v evropski zakonodaji določene največje dovoljene količine.
  5. Dieta pri otroku s fenilketonurijo zahteva vključevanje cele družine, pogosto pa tudi širše okolice, v kateri se bolnik giblje.

Vnos fenilalanina s hrano je potrebno skrbno načrtovati in količinsko odmerjati glede na vrednost fenilalanina v serumu bolnika ob vsakem vnosu živila. V sadju naj bi bil delež fenilalanina v beljakovinah 2,6 %, v zelenjavi 3,3 %, v žitnih izdelkih 4,7 % in v mlečnih izdelkih 5,1%. Pri živilih, kjer analitska vrednost fenilalanina ni znana in je podana količina beljakovin na 100 gramov izdelka, uporabljamo kar splošen izračun z okvirnim deležem 5 % fenilalanina v beljakovinah. Analitske vrednosti fenilalanina v živilih lahko preverite s pomočjo mobilne aplikacije eDietetik in v spletni aplikaciji za načrtovanje prehrane OPKP.

Fenilalanin

Starostna skupinaVrednost PHE v krviPriporočeni dnevni vnos PHE s prehrano
Od rojstva do 6. leta starosti0,12-0,36 mmol/lDoloči zdravnik
Od 6. do 10. leta starosti 0,12-0,40 mmol/lDoloči zdravnik
Od 10. do 20. leta starosti*0,12-0,70 mmol/lDoloči zdravnik
Po 20. letu starosti*0,12-0,90 mmol/lDoloči zdravnik

* Dokazano je, da opustitev diete v tej starosti in posledično visoke vrednosti fenilalanina v krvi preko 1,0 mmol/l v adolescenci in odraslosti lahko povzročajo vedenjske težave, zmanjšujejo sposobnost učenja, izzovejo nenormalne nevrološke znake in reverzibilno spremenijo belo možganovino.

Dodatne informacije

Več o bolezni in zgodovini odkrivanja bolezni, presejanju novorojenčkov s fenilketonurijo, fenilketonuriji med nosečnostjo, zakonodaji in samem zdravljenju oziroma dieti si lahko preberete na spletnih straneh Društva za fenilketonurijo Slovenije. Priporočamo tudi knjigo Fenilketonurija in prehrana avtoric Mojce Žerjav Tanšek, dr. med. in Angele Pavlovič. 

Vir: Spletna stran E-dietetik: http://edietetik.si/

Zaprtje

Prehrana pri zaprtju

Kot je bilo že navedeno je vzrok zaprtosti pri otroku lahko tudi prehrana, ki ne vsebuje dovolj prehranske vlaknine, vsebuje preveč termično obdelano hrano, nezadostno gibanje, zadrževanje iztrebljanja. Pri odpravi zaprtja je potrebno vedeti, da prehrana, bogata s prehransko vlaknino sama po sebi ne bo odpravila vzroka. Znano je, da prehranska vlaknina veže vodo, zato je potrebno pri uživanju hrane, bogate z vlakninami poskrbeti tudi za zadosten vnos tekočine. Zadosten vnos prehranske vlaknine in tekočine vpliva na povečan volumen blata, in s tem tudi na hitrost prehoda blata preko prebavil (Logar Car in sod., 1999).

Kaj je prehranska vlaknina, in kam jo prištevamo?

V prehrani prištevamo vlaknine med ogljikove hidrate. Pod pojmom prehranska vlaknina so zbrane sestavine rastlinske hrane, ki jih encimi v prebavnem traktu človeka ne morejo razgraditi. Prehranska vlaknina izpolnjuje celo vrsto različnih funkcij v prebavnem traktu, in zavora nastanek različnih bolezni in funkcijskih motenj (zaprtost, divertikuloza debelega črevesa, rak debelega črevesa in danke, žolčne kamne, prekomerno telesno maso, povišan holesterol v krvi, sladkorno bolezen in aterosklerozo). Pri izbiri živil, ki so bogate s prehransko vlaknino je pomembno, da so učinki posameznih vrst vlaknine različne. V prehrani bi morali tako vključevati vlaknino iz žit, sadja, krompir in zelenjava. S tako pestrostjo lahko zagotovimo ugodna razmerja vnosa topne in netopne prehranske vlaknine. Priporočila ne navajajo orientacijskih vrednosti za vnos prehranska vlaknine za otroke, se pa glede na raziskave zdi uresničljiva orientacijska vrednost vnosa okoli 10 g/1000 kcal prehranske vlaknine (D-A-CH, 2004).

Živila bogata s prehransko vlaknino (Logar Car in sod., 1999) 
Žita, izdelki iz žit in kašePšenični otrobi, polnozrnate vrste mok in izdelki iz njih (graham kruh, graham testenine, ovseni, rženi kruh), ješprenj, neoluščen riž, polnozrnati kosmiči, ajdova kaša, prosena kaša …)
SadjeSlive (suhe in sveže), fige (suhe in sveže), mandlji, orehi, datlji, rozine, borovnice, hruške, jabolka, marelice, breskve, kaki, kivi, pomaranče, mandarine …
ZelenjavaGrah, fižol, zelje (sveže in kislo), ohrovt, brstični ohrovt, brokoli, rabarbara, jajčevec, paprika, endivija, kristalka, regrat, špinača, blitva, cvetača, koleraba, zelena, hren. Rdeča pesa, por …
Mlečni in drugi izdelkiProbiotični mlečni izdelki, sadno zelenjavne kašice, peciva …

Kaj je potrebno še upoštevati pri prehranski obravnavi pri zaprtju?

Iz prehrane je potrebno izločiti čokolado, kakav, pravi čaj in banane. Bel kruh ne vsebuje znatnih količin vlaknine, zato se priporoča, da ga zamenjajte z polnozrnatim kruhom. Slaščice, ki so pripravljene iz maščob in bele moke, nadomestimo s sladicami, ki so pripravljene iz polnovredne moke. Prehrana naj bo mešana in pestra. Vključuje naj več sadja in zelenjave. Maščobe živalskega izvora (svinjska mast, maslo …) zamenjajte z olivnim, repičnim, sončničnim, orehovim ali drugimi vrstami kakovostnih rastlinskih olj. Pri zgoščevanju omak in juh uporabljajte polnovredno moko ali kosmiče. Otroku ponudimo jogurte ali druge mlečne izdelke, kompot iz suhih sliv ali v vodi namočene fige (otrokom lahko zmiksamo) (Logar Car in sod., 1999).


Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet.


Literatura:

  1. Logar Car G, Sedmak M, Orel R, Glavnik V. Prehrana pri zaprtju. V: Skrt Kos N, ur. Prehrana zdravega in bolnega otroka: Diete za obolenja prebavil, ob alergiji in vročini. 1. izdaja. Ljubljana: Domus, 1999: 68–73.
  2. D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil, Ministrstvo za zdravje, 2004.

Sledi s tvoje strani.