Opisi nekaterih najpogostejših bolezni in motenj

 

Preobčutljivostne reakcije in alergije na hrano


alergija na mlekoPreobčutljivostne reakcije
in alergije na hrano med otroki so v porastu in lahko povzročijo različne bolezni in zdravstvene zaplete ter nenazadnje tudi smrt. Vzroke za nastanek alergij pripisujejo različnim dejavnikom, med katerimi so znani tako zunanji (hišni prah, kajenje, hrana, onesnažen zrak itd.) kot notranji (genski). Porast alergij in drugih kroničnih obolenj v zadnjem času povezujejo tudi z različnimi socialnimi spremembami in spremembami življenjskega sloga ljudi v sodobnem času.
Ocenjuje se, da ima alergije na hrano med 2 do 10 % ljudi razvitega sveta. Po podatkih raziskav, opravljenih v ZDA, pa naj bi alergije na hrano prizadele do 6 % otrok in od 3 do 4 % odraslih.
V Sloveniji ni dostopne celovite epidemiološke študije, ki bi obravnavala prevalenco AH in PRH med otroki, zlasti pa ni dostopnih podatkov, ki bi obravnavali to problematiko v povezavi z organiziranim sistemom prehrane v vrtcih in šolah. V šolskem letu 2002/2003 je Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani opravila analizo stanja organizacije prehrane v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, s katero so spremljali tudi področje dietne prehrane. Koch in Kostanjevec ugotavljata, da je po pogostosti pojavljanja dietne prehrane, največ obrokov namenjenih alergikom, bolnikom s celiakijo ter sladkornim bolnikom. Obroki za druge presnovne bolezni se pojavljajo redko. Presečna, epidemiološka raziskava o  dietni prehrani v vzgojno-izobraževalnih zavodih je bila v letu 2013 opravljena na na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, v območni enoti Kranj.

Ugotavljamo, da je to področje relativno slabo raziskano tudi z vidika dietetike, kar dokazuje tudi slabša razpoložljivost strokovnih virov na tem področju. Dietetiki bi morali biti v prihodnje specializirani za to področje, saj se razmere na trgu (razpoložljivost in dostopnost živil, pestrost ponudbe, prost pretok blaga, zakonodaja glede označevanja živil itd.) nenehno spreminjajo, kar bolniku ne omogoča ustrezne varnosti pri izbiri hrane. Alergije na hrano ne predstavljajo problema le za bolnega otroka in njegovo družino, temveč tudi za vzgojno-izobraževalne zavode. Zaposleni v teh organizacijah pogosto nimajo ustrezne zdravstvene oziroma prehranske izobrazbe ter se zaradi nepoznavanja bolezni in pomanjkanja usposobljenosti ter veščin za načrtovanje in pripravo polnovrednih dietnih obrokov še dodatno srečujejo z negotovostjo in strahom.

Pri alergijah na hrano skladno s sodobnimi smernicami velja načelo, da mora prehranska obravnava bolnikov izključevati vsa živila oziroma s testiranji dokazane alergene, ki so vzrok za pojav zdravstvenih težav. Izključitev enega živila iz prehrane navadno ne predstavlja posebnih težav, problematika pa je večja v primerih, ko je iz prehrane bolnika izključena cela ali več skupin živil, ki so bistvenega pomena za rast in razvoj otroka.

Rok Poličnik. mag. diet., spec. klin. diet.

Laktozna intoleranca

Laktozna intoleranca predstavlja najpogostejšo obliko motnje absorpcije ogljikovih hidratov. Odvisna je od količine zaužite laktoze s hrano ter stopnje delovanje laktaze v organizmu. Ločimo primarno obliko, ki nastane zaradi avtosomne recesivne bolezni, kjer je produkcija laktaze normalna pri otrocih do četrtega leta starosti, nato pa začne upadati pri starejših otrocih in odraslih; ter sekundarno obliko, ki je posledica zmanjšane produkcije encima laktaza, kar povzročijo poškodbe črevesnih resic (vilijev) pri tipičnih gastrointestinalnih okužbah. Sekundarna oblika laktozne intolerance je navadno začasna in traja do nekaj tednov. 

Laktoza je disaharid, sestavljen iz galaktoze in glukoze. Pri absorpciji laktoze v črevesju je potrebna hidroliza omenjenega disaharida v monosaharidno obliko s pomočjo encima laktaza. Po svetu je pri odrasli populaciji opaženo gensko zmanjševanje sinteze laktaze, kar se odraža v slabši absorpciji laktoze.

Celiakija

celiakijaCeliakija (glutenska enteropatija) je sistemska, imunsko pogojena bolezen, ki nastane kot posledica uživanja glutena pri gensko predisponiranih osebah. V različnih kliničnih oblikah prizadene ljudi vseh starosti. Poleg tipične klinične slike, za katero je značilna malabsorpcija pri dojenčkih in malčkih, se lahko kaže s številnimi neznačilnimi simptomi in znaki. Za bolezen je značilna dolgotrajna driska, bolečine v trebuhu, pomanjkanje teka in slabše napredovanje bolnika, ki je posledica uživanja beljakovin krušnih žit, predvsem pšenice, rži, ječmena in ovsa

Pomembno je poudariti, da je tudi pri polenti, ajdi, prosu in živilih, ki naravno ne vsebujejo glutena, potrebna pozornost pri izbiri. Kontaminacija z glutenom pri omenjenih živilih je namreč možna tudi med tehnološkimi procesi predelave (npr. pri skladiščenju, mletje, pakiranje,...).

Posledično postanejo resice na sluznici tankega črevesa poškodovane (atrofične) in ne morejo prenašati hranilnih snovi iz črevesa v kri. Simptomi pri starejših otrocih, mladostnikih in odraslih najprej večinoma niso tako očitni kot pri majhnih otrocih. Neustrezno zdravljena bolezen lahko povzroči različne zaplete v obliki hematoloških motenj, predvsem anemije zaradi pomanjkanja železa ali folne kisline in vitamina B12. Izolirani znak celiakije pri otrocih je nizka rast, ki je običajno posledica dolgotrajne prisotnosti neodkrite bolezni. Neugoden zaplet je osteoporoza, ki se običajno pojavi šele v odrasli dobi. Pogosto so pridružene okvare zobne sklenine, aftozne spremembe in kožne manifestacije (srbeč, mehurčkast izpuščaj, ki se imenujemo dermatitis herpetiformis). Pomembne so tudi težave, ki prizadenejo reproduktivni sistem (motnje menstrualnega cikla), nevrološke motnje (migrena) in druga avtoimuna obolenja, ki se lahko pridružijo celiakiji. Pri sumu na celiakijo zdravnik opravi natančen klinični pregled ter naroči odvzem krvi za laboratorijske preiskave. Z njimi poleg ostalega določajo prisotnost za celiakijo značilnih protiteles (IgA EMA-antiendomizijska protitelesa ter IgA hTTG- protitelesa proti človeški tkivni transglutaminazi). Za potrditev diagnoze je pri bolniku navadno potrebna še endoskopska preiskava zgornjih prebavil, pri kateri zdravnik odvzame vzorčke sluznice (naredi biopsijo). Vzorčke nato pod mikroskopom pregleda patolog, ki išče spremembe, značilne za to bolezen.

Kaj je gluten?

Gluten ali lepek je sestavni del beljakovin, ki se nahajajo v endospermu krušnih vrst žit. Gluten naredi testo elastično, veže tekočino v testu in skrbi za povezanost kruha in različnih vrst peciva. Del glutenskih beljakovin, ki zagotovo povzročajo pri bolnikih s celiakijo poškodbe na črevesni sluznici, predstavlja prolaminska frakcija. Le-ta zajema gliadin v pšenici, hordein v ječmenu, sekalin v ržu in avenin v ovsu. Poleg prolaminov poznamo še druge frakcije: albuminsko in globulinsko, ki sta neškodljivi in gluteinsko, ki je morda škodljiva. Omenimo, da so prolamini topni v alkoholih.

 

Vir: Spletna stran E-dietetik: http://edietetik.si/

Fenilketonurija

Fenilketonurija (kratko PKU) je redka bolezen zaradi prirojene motnje v presnovi esencialne aminokisline L-fenilalanin v jetrih. Z običajno prehrano zaužijemo z beljakovinami več fenilalanina, kot je potrebno za rast in razvoj organizma. Zdrav organizem višek fenilalanina iz hrane razgradi in odstrani iz telesa, pri fenilketonuriji pa razgradnja ni možna zaradi manjkajoče aktivnosti encima fenilalanin hidroksilaze. Aminokislina fenilalanin se tako kopiči v telesnem tkivu in krvi, od tam prehaja v možgansko tkivo in nepovratno okvarja možgane in centralni živčni sistem. Več o fenilketnonurijo si lahko preberete na spletni strani Društva za fenilektonurijo Slovenije.

 

Vir: Spletna stran E-dietetik: http://edietetik.si/

Zaprtje

O zaprtju govorimo, kadar otrok odvaja blato manj pogosto ali pa je to zaradi iztrebljanja oteženo. Za pojav zaprtosti pri otrocih je lahko odgovornih več dejavnikov. Ti so lahko prirojeni oziroma pridobljeni (npr. mehanske zapore prebavil, vnetja, hormonski vzroki …). Vzroke zaprtja velikokrat najdejo tudi zaradi načinov prehranjevanja in nezdravega načina življenja. Hitrost pomikanja blata po prebavni cevi je velikokrat odvisno od vsebnosti prehranske vlaknine v naši prehrani (Logar Car in sod., 1999). Vir prehranske vlaknine so predvsem sadje, zelenjava in žita. Prehrana sodobnega človeka je dandanes pogosto bogata z maščobami in beljakovinami.
V izogib pojavu zaprtosti pri otroku je potrebno uvesti navado rednega iztrebljanja. Tega se otrok navadi na podoben način kot navad v prehranjevanju. Če skrbi za iztrebljanje ne posvetimo dovolj pozornosti oziroma, zaradi obilice dnevnih obveznosti nanj pozabljamo, se lahko sčasoma pojavi zaprtje tudi pri odraslih. Črevo je organ, ki je lahko mnogokrat posledično prizadeto zaradi psihosomatskih motenj (stres, strah pred neurejenimi sanitarijami, strah, ki ga otrok doživlja doma, v varstvu ali v šoli). V kolikor se ugotovi, da je vzrok zaprtja organska bolezen, se le ta ustrezno zdravi, če pa se ugotovi, da je vzrok funkcionalna motnja, se poskuša odpraviti vzroke. Bolniku se svetuje zdrava uravnotežena prehrana, ki vključuje priporočeno vsebnost prehranske vlaknine, tekočine, gibanja ter poučitve o pomenu rednega iztrebljanja za zdravje (Logar Car in sod., 1999).


Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet.


Literatura:

Logar Car G, Sedmak M, Orel R, Glavnik V. Prehrana pri zaprtju. V: Skrt Kos N, ur. Prehrana zdravega in bolnega otroka: Diete za obolenja prebavil, ob alergiji in vročini. 1. izdaja. Ljubljana: Domus, 1999: 68–73.
D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil, Ministrstvo za zdravje, 2004.

Sledi s tvoje strani.